{"id":401179,"date":"2019-06-24T07:26:51","date_gmt":"2019-06-24T05:26:51","guid":{"rendered":"https:\/\/hudo.com\/si\/2019\/06\/24\/kako-premagati-strah-pred-psihoterapijo\/"},"modified":"2019-06-24T07:26:51","modified_gmt":"2019-06-24T05:26:51","slug":"kako-premagati-strah-pred-psihoterapijo","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/hudo.com\/si\/zdrav-duh-telo\/kako-premagati-strah-pred-psihoterapijo\/","title":{"rendered":"Kako premagati strah pred psihoterapijo?"},"content":{"rendered":"
Za\u010delo vas je stiskati v prsnem ko\u0161u, za\u010dutili ste neoprijemljiv strah, vendar namesto, da bi si ga priznali in si ga pobli\u017eje ogledali, ste v naslednjem trenutku za\u010deli z racionaliziranjem:<\/div>\n
\n
\n“Pa saj, \u010de dobro premislim, sploh ne rabim psihoterapije. Saj moje te\u017eave niso tako hude … Pravzaprav mi ni\u010d ne manjka, mnogi imajo \u0161e veliko ve\u010dje probleme. Moram biti zadovoljen\/zadovoljna s tem, kar imam … Poleg tega je to velik stro\u0161ek in ne vem, \u010de si ga lahko privo\u0161\u010dim.<\/i><\/div>\n<\/blockquote>\n
<\/div>\n
Tako ste sami sebi dali odpustnico in poslali sporo\u010dilo, da vas ne bo na terapijo. Morda pa vas je strah tako zelo ohromil, da niste zmogli niti tega. Enostavno se niste pojavili in imeli slabo vest, ker vas je terapevt \u010dakal zaman. Morda niti slabe vesti niste imeli. Ali pa ste bili naro\u010deni na partnersko terapijo in je bila va\u0161 partner\u00a0 tisti, ki si je premislil zadnji hip. Nakar ste odpovedali sre\u010danje, \u010deprav ste si sami \u017eeleli priti. Na nek na\u010din pa vam je to tudi ustrezalo, ker se vam ni bilo treba soo\u010diti z lastnimi strahovi, poleg tega pa mu boste od sedaj naprej lahko o\u010ditali: “Pa saj sem ti rekla, da bi morala iti na terapijo.\u00a0<\/i>“<\/div>\n
<\/div>\n
\n
\n\t\t\t\t\t
Foto: Profimedia<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n
<\/div>\n
Pa si pobli\u017eje poglejmo te strahove.
\nRoko na srce, prihod na prvo uro psihoterapije je vsekakor korak, ki terja kar nekaj poguma. Kot terapevtka sem bila tudi sama ve\u010dkrat v vlogi klientke, zato vem, kako je, ko prvi\u010d potrka\u0161 na vrata terapevtske pisarne.
\n<\/b><\/div>\n
\n
Strah pred neznanim<\/b><\/span><\/div>\n
<\/div>\n
Vsekakor je na delu strah pred neznanim, ko ne ve\u0161, kaj lahko pri\u010dakuje\u0161. Kako se bom po\u010dutila ob terapevtu? Se bova ujela? Bo izpolnil moja pri\u010dakovanja? Me bo spra\u0161eval stvari, ob katerih bom \u010dutila nelagodje, morda me bo sram …<\/div>\n
<\/div>\n
Na uvodnem sre\u010danju se ta strah navadno hitro razblini.<\/b>To je predvsem spoznavne in informativne narave. Namenjeno je temu, da spoznate terapevta, njegov na\u010din dela in mu poveste, kaj je razlog va\u0161ega prihoda.<\/b>
\nNajbr\u017e vas bo vpra\u0161al tudi, zakaj ravno zdaj, kako si predstavljate terapevtski proces, kaj pri\u010dakujete od njega, kaj bi radi v terapiji dosegli.<\/div>\n
<\/div>\n
Glede na to, da vas vidi prvi\u010d, bodo vpra\u0161anja najbr\u017e bolj splo\u0161na.<\/b>\u00a0Pa tudi, \u010de vas vpra\u0161a kaj, o \u010demer \u0161e ne bi \u017eeleli govoriti, mu to lahko mirno poveste. V terapevtskem procesu je klient tisti, ki ima nadzor. O \u010dem, koliko in kdaj bo govoril. Terapevta imate pravico vpra\u0161ati, karkoli vas zanima (kako dolgo \u017ee dela, ima dru\u017eino ipd.).<\/p>\n

Po uvodnem sre\u010danju si boste verjetno \u017ee lahko odgovorili na naslednja vpra\u0161anja: Je to \u010dlovek, ki mu bom lahko zaupala? Je dovolj strokoven? Se ob njem po\u010dutim varno, sli\u0161ano, razumljeno\u00a0 in sprejeto? Bi s tem terapevtom lahko zgradila varen terapevtski odnos? Bi se s\u010dasoma (\u010de se zdaj \u0161e ne) ob njem lahko po\u010dutila spro\u0161\u010deno? \u010ce ste na zgornja vpra\u0161anj odgovorili pritrdilno, potem je smiselno, da vstopite v terapevtski proces.<\/p>\n<\/div>\n

<\/div>\n
Strah pred stigmo<\/b><\/span><\/p>\n<\/div>\n
\u017dal so te\u017eave v du\u0161evnem zdravju \u0161e vedno povezane s stigmo. Situacija se po\u010dasi izbolj\u0161uje, k temu pripomore tudi vedno ve\u010dja ozave\u0161\u010denost ljudi in vsak vpliven posameznik, ki javno spregovori o svojih te\u017eavah. Stigma zaradi te\u017eav v du\u0161evnem zdravju se deli na socialno in osebno. O socialni stigmi govorimo, kadar so ljudje, ki zberejo pogum in razkrijejo, da imajo bodisi shizofrenijo, depresijo, anksiozno motnjo, motnjo hranjenja … lahko dele\u017eni izklju\u010devanja ali diskriminacije v socialnih krogih ali na delovnem mestu. Osebna stigma pa se ka\u017ee kot mo\u010dan sram, ki posamezniku prepre\u010duje, da bi poiskal strokovno pomo\u010d.<\/div>\n
<\/div>\n
\n
“\u010ce grem na psihoterapijo, potem bo potrjeno, da je z mano nekaj narobe, da sem du\u0161evno bolan, da sem slabi\u010d, da nisem sam sposoben re\u0161evati svojih te\u017eav. In \u010de ljudje izvejo za to, kaj si bodo mislili?”<\/i><\/b><\/div>\n<\/blockquote>\n
\u00a0<\/b><\/div>\n
To so tipi\u010dna izkrivljanja, ki se pojavijo zaradi premajhne informiranosti.<\/b>\u00a0Te\u017eja du\u0161evna stanja (shizofrenija, bipolarna motnja, velika depresivna motnja) so po ve\u010dini domena psihiatrije in farmakologije, se pa kombinirajo tudi s psihoterapijo.\u00a0 V svoji praksi se sre\u010dujem predvsem z ljudmi, ki:<\/div>\n
<\/div>\n
\n