Sodi\u0161\u010de EU na ustni obravnavi presoja hrva\u0161ke ugovore iz decembra lani, da to sodi\u0161\u010de glede arbitra\u017ee o meji med Slovenijo in Hrva\u0161ko ni pristojno razsojati, ker da so meje med dr\u017eavami stvar mednarodnega, ne evropskega prava.<\/p>\n
Hrva\u0161ka stali\u0161\u010da je v angle\u0161\u010dini predstavila odvetnica Jemima Stratford, ki je uvodoma poudarila neizmeren ponos Hrva\u0161ke, da je \u010dlanica EU, in njeno zavezanost vrednotam, zapisanim v pogodbi EU, ter da se sodi\u0161\u010da ne bi smelo neprimerno vpletati v dvostranske spore.<\/p>\n
Ponovila je hrva\u0161ko stali\u0161\u010de, da je Hrva\u0161ka izstopila iz arbitra\u017enega postopka pred razglasitvijo arbitra\u017ene razsodbe in da ne sprejema veljavnosti arbitra\u017ene razsodbe. Izpostavila je, da bi lahko Hrva\u0161ka spro\u017eila spravni postopek v okviru tega procesa, a se je doslej \u017eelela temu izogniti, ker se ji zdi izpogajana re\u0161itev bolj\u0161a.<\/p>\n
\u010ceprav Slovenija ponavlja, da je arbitra\u017ena razsodba dejstvo, pa je dejstvo po besedah hrva\u0161ke odvetnice tudi to, da ta razsodba ni izvajana na terenu. Slovenija po navedbah hrva\u0161ke odvetnice ustvarja umeten spor, saj da Hrva\u0161ka deluje v skladu s svojim pravnim razumevanjem svojih meja, enako ravno Slovenija.<\/p>\n
Jedro spora je tako po besedah Stratfordove lokacija meje, ne interpretacija prava EU. Dvostranski ozemeljski spori so izven jurisdikcije Sodi\u0161\u010da EU, tudi \u010de vplivajo na izvajanje prava EU. Edina mo\u017ena pravna podlaga bi bil 273. \u010dlen pogodbe EU.<\/p>\n
Tudi predsednik sodi\u0161\u010da EU Koen Lenaerts, ki predseduje velikemu senatu, je sicer aprila lani v premislek Sloveniji, ki Hrva\u0161ko to\u017ei na podlagi \u010dlena 259, ponudil 273. \u010dlen, ki predvideva, da \u010dlanici spor sodi\u0161\u010du predlo\u017eita sporazumno.<\/p>\n
Slovensko stali\u0161\u010de je predstavila agentka Maja Menard, ki je govorila v sloven\u0161\u010dini. Poudarila je, da pri slovenski to\u017ebi ne gre za vpra\u0161anje meje, saj da je to re\u0161eno z arbitra\u017eno razsodbo, ki je dokon\u010dna, pravnomo\u010dna in samoizvr\u0161ljiva; dr\u017eavi sta zavezani, da jo spo\u0161tujeta.<\/p>\n
Ponovila je stali\u0161\u010de, da Hrva\u0161ka z nepriznavanjem arbitra\u017ene razsodbe o meji kr\u0161i evropska pravila in politike.<\/p>\n
Slovenija v to\u017ebi, ki jo je vlo\u017eila po 259. \u010dlenu pogodbe o delovanju EU, sodi\u0161\u010du predlaga, naj ugotovi, da je Hrva\u0161ka kr\u0161ila 2. in 4. \u010dlen pogodbe EU, ki govorita o spo\u0161tovanju vladavine prave in o lojalnem sodelovanju med \u010dlanicami EU. Prav tako Slovenija Hrva\u0161ki o\u010dita kr\u0161enje uredbe o skupni ribi\u0161ki politiki, schengenskih pravil o gibanju oseb prek meja ter direktive glede pomorskega prostorskega na\u010drtovanja.<\/p>\n
Sodi\u0161\u010de je pristojno za razsodbo mednarodnega prava, \u010de je ta potrebna za razlago prava EU, na katerega se nana\u0161a, je izpostavila Menardova.<\/p>\n
Sledila so vpra\u0161anja sodnikov, ki sicer \u0161e potekajo. Doslej je ve\u010d sodnikov zanimala opomba v povezavi z arbitra\u017eo k hrva\u0161ki pristopni pogodbi.<\/p>\n
Gre za aneks 3 in poglavje 5, ki se nana\u0161a na ribi\u0161tvo. V opombi pi\u0161e, da se navedena ribi\u0161ka ureditev uporablja, ko se za\u010dne v celoti izvajati arbitra\u017ena odlo\u010dba na podlagi arbitra\u017enega sporazuma, podpisanega 4. novembra 2009 v Stockholmu.<\/p>\n
Sodnik poro\u010devalec v tem primeru, Britanec Christopher Vajda, je Hrva\u0161ko vpra\u0161al glede omenjene opombe k hrva\u0161ki pristopni pogodbi, in sicer v povezavi z njenim argumentom, da sodi\u0161\u010de nima jurisdikcije.<\/p>\n
Hrva\u0161ka odvetnica Stratfordova je v povezavi z opombo dejala, da se ne \u017eeli zavezati glede nikakr\u0161nega tolma\u010denja, in da ta opomba zgolj opredeljuje \u010dasovni okvir uveljavitve ureditve. Gre za \u010dasovni mehanizem, pri \u010demer pa da ne \u017eeli spodkopavati pomena opombe, je \u0161e dejala.<\/p>\n
Odvetnik Slovenije Jean-Marc Thouvenin je pozneje v povezavi s to opombo izpostavil, da uva\u017ea arbitra\u017eni sporazum in vse, kar sledi iz njega, v pravni red EU in da tako pripada pravnemu redu EU.<\/p>\n
Italijanska sodnica Lucia Serena Rossi je izpostavila, da je to res le opomba, a da je zelo pomembna in da je del primarne evropske zakonodaje, torej je kot tak\u0161na v pristojnosti tega sodi\u0161\u010da.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Hrva\u0161ka in Slovenija sta v ustni obravnavi o dopustnosti slovenske to\u017ebe proti Hrva\u0161ki zaradi kr\u0161enja evropskega pravnega reda kot posledice neizvajanja arbitra\u017ene razsodbe \u017ee predstavili svoja stali\u0161\u010da. Hrva\u0161ka je ponovila, da sodi\u0161\u010de ni pristojno odlo\u010dati o tem, Slovenija pa argumente, da Hrva\u0161ka z neizvajanjem razsodbe kr\u0161i pravo EU.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":339127,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[5681,4548,1810,1595],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n