Med poskusi, namenjenimi ustvarjanju novih oblik kvantnih materialov pod mo\u010dno neravnovesnimi pogoji v kristalu tantalovega disulfida, je skupina raziskovalcev na IJS s kratkimi laserskimi sunki ustvarila nenavadno gosto amorfno elektronsko snov, v kateri se zaradi medsebojnih interakcij elektroni zagozdijo, so sporo\u010dili z IJS.<\/p>\n
Odkritje spada na podro\u010dje kvantne fizike in je po njihovem mnenju fundamentalno pomembno, saj odpira novo podro\u010dje. Razumevanje pojava predstavlja nov velik izziv za dana\u0161njo kvantno fiziko. Pojav zagozdenja elektronov lahko nastane vsepovsod tam, kjer imamo opravka s hitro kompresijo osnovnih delcev pri velikih gostotah, na primer v jedrih ali v nevtronskih zvezdah. Ima tudi potencialno uporabo, saj je pojav mo\u017eno kontrolirati, ob njem pa se mo\u010dno spremeni elektri\u010dna upornost snovi.<\/p>\n
Pojav je skupina osmih fizikov pod vodstvom Mihailovi\u0107a odkrila med raziskavami leta 2016; skupina je potem potrebovala tri leta, da je lahko pojav okarakterizirala in eksperimentalno potrdila. Hkrati je bilo potrebno vsaj delno poskusiti poiskati tudi teoreti\u010dni model, kar pa je bolj izpostavilo dejstvo, da novo odkrito stanje ne sodi v sicer\u0161nje razumevanje fizike in predstavlja nov izziv izven obstoje\u010dih okvirov kvantne fizike.<\/p>\n
Novoodkriti pojav lahko pojmujemo kot “zagozdenje elektronov”, ki nastane v procesu, ko njihova gostota hitro nara\u0161\u010da. Zaradi medsebojnega odboja se ukle\u0161\u010dijo v stanje, v katerem so prepleteni z drugimi, prostimi elektroni. Kar je nenavadno pri omenjeni snovi, je, da se zagozdenje pojavi med elektroni, ki jih kvantna mehanika po navadi pojmuje kot valove.<\/p>\n
Raziskovalcem je novo snov uspelo posneti s posebnim mikroskopom, katerega razvoj je trajal \u0161est let, njegov obstoj pa je omogo\u010dilo sodelovanje med nem\u0161kim podjetjem Omicron in Nanocentrom ter IJS. Na za\u010detku je bil financiran s sredstvi Centra odli\u010dnosti Nanocenter, po osnovnem zagonu pa so napravo v okviru ERC-projekta \u0161e nadgradili.<\/p>\n
Osnovni nizkotemperaturni mikroskop s \u0161tirimi konicami je edinstven, saj omogo\u010da opazovanje neravnovesnih stanj, ustvarjenih z mo\u010dnimi laserskimi \u017earki. Mikroskop pa ne omogo\u010da le meritev polo\u017eaja posameznih elektronov, ampak tudi njihovo gibanje, porazdelitev hitrosti in tudi isto\u010dasno meritev klasi\u010dne elektri\u010dne upornosti samega materiala, v katerem pojav opazujemo, so pojasnili na IJS.<\/p>\n
Podjetje Omicron je po vzoru te naprave izdelalo \u0161e nekaj podobnih, vendar pa za zdaj nobena od teh \u0161e nima mo\u017enosti meritev v kombinaciji z lasersko spektroskopijo, kar ostaja unikat v Sloveniji. Nadaljevanje dela zdaj financira projekt Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS.<\/p>\n
Odkritje je v celoti plod slovenske raziskovalne skupine. Od njene prve objave na tem podro\u010dju leta 2014 v reviji Science so sorodne raziskave pri\u010dele \u0161tevilne raziskovalne skupine po svetu, ameri\u0161ko obrambno ministrstvo pa je na osnovi objave skupine razpisalo razpis za raziskave na novonastalem podro\u010dju.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Raziskovalci Instituta Jo\u017eef Stefan (IJS) pod vodstvom Dragana Mihailovi\u0107a so odkrili povsem novo zvrst snovi, ki je ni mo\u017eno razumeti z obstoje\u010do fiziko in odpira povsem novo podro\u010dje. Gre za odkritje nove oblike materije, saj za osnovne delce tovrstni pojavi \u0161e niso bili znani, o odkritju pa danes poro\u010da znanstvena revija Nature Materials.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":185761,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[14216,7199,1595,10385],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n