V Slovenijo se je lani priselilo ve\u010d kot 4300 dr\u017eavljanov Slovenije in 24.100 tujih dr\u017eavljanov. Odselilo se je skoraj 6600 slovenskih in ve\u010d kot 6900 tujih dr\u017eavljanov. Skupni selitveni prirast je bil najvi\u0161ji po letu 2008; priselilo se 14.928 oseb ve\u010d, kot se jih je odselilo, ka\u017eejo podatki Statisti\u010dnega urada RS.<\/p>\n
Lani se je v Slovenijo priselilo 28.455 prebivalcev, iz dr\u017eave pa se jih je odselilo 13.527. V primerjavi z letom 2017 je bilo \u0161tevilo priselitev vi\u0161je za 51 odstotkov, \u0161tevilo odselitev pa ni\u017eje za 23 odstotkov.<\/p>\n
Selitveni prirast dr\u017eavljanov Slovenije je bil v letu 2018 \u017ee devetnajsto leto zapored negativen; iz Slovenije se jih je odselilo 2241 ve\u010d, kot se jih je v dr\u017eavo priselilo. Selitveni prirast tujih dr\u017eavljanov pa je bil \u017ee dvajseto leto zapored pozitiven; v letu 2018 se jih je v Slovenijo priselilo 17.169 ve\u010d, kot se jih je iz nje odselilo.<\/p>\n
Najve\u010d, in sicer 49 odstotkov vseh tujih dr\u017eavljanov, ki so se priselili v Slovenijo, prihaja iz BiH, za najve\u010d preostalih pa so bile dr\u017eave prej\u0161njega prebivali\u0161\u010da Srbija, Kosovo, Severna Makedonija in Hrva\u0161ka. Za priseljene slovenske dr\u017eavljane sta bili najpogostej\u0161i dr\u017eavi prej\u0161njega prebivali\u0161\u010da Nem\u010dija in Avstrija (24 oz. 17 odstotkov), sledile pa so \u0160vica, Zdru\u017eeno kraljestvo in Italija.<\/p>\n
\u010cetrtina dr\u017eavljanov Slovenije, ki so se lani iz nje izselili, je od\u0161la v Avstrijo, za najve\u010d preostalih pa so postale dr\u017eave njihovega prihodnjega prebivali\u0161\u010da Nem\u010dija, \u0160vica in Hrva\u0161ka. Najve\u010d tujih dr\u017eavljanov, ki so dotlej \u017eiveli v Sloveniji, se je odselilo v BiH (24 odstotkov), sledile pa so Nem\u010dija (12 odstotkov), Srbija in Hrva\u0161ka (po 11 odstotkov).<\/p>\n
Notranjih selitev je bilo po drugi strani lani za 7,5 odstotka manj kot v predhodnem letu. V letu 2018 je bilo registriranih 103.961 sprememb naselja bivali\u0161\u010da znotraj dr\u017eave, pri \u010demer se je 9913 prebivalcev selilo ve\u010d kot enkrat. Od prebivalcev, ki so v letu 2018 prijavili spremembo naselja bivali\u0161\u010da, se jih je ve\u010dina (80 odstotkov) preselila v drugo ob\u010dino, povpre\u010dno vsak peti pa se je preselil v drugo naselje znotraj iste ob\u010dine.<\/p>\n
V letu 2018 je naselje svojega bivali\u0161\u010da najmanj enkrat zamenjalo 4,5 odstotka prebivalcev Slovenije. Tujci pa so bili po navedbah statistikov tudi v letu 2018 bolj mobilna skupina prebivalcev kot dr\u017eavljani Slovenije: od tujcev se je namre\u010d najmanj enkrat selil povpre\u010dno vsak deseti, od dr\u017eavljanov Slovenije pa povpre\u010dno vsak \u0161tiriindvajseti. Spremembo prebivali\u0161\u010da je prijavilo pribli\u017eno 89.500 dr\u017eavljanov Slovenije in pribli\u017eno 14.500 tujih dr\u017eavljanov. Skoraj polovica notranjih selivcev je bilo starih med 20 in 39 let.<\/p>\n
V letu 2018 je bilo zabele\u017eenih tudi 46.277 sprememb prebivali\u0161\u010da znotraj naselij, kar statisti\u010dno sicer ne velja za selitve. Znotraj naselja Ljubljana se je najmanj enkrat preselilo 14.600, znotraj naselja Maribor pa 5299 prebivalcev.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Selitveni prirast je bil lani najvi\u0161ji po letu 2008, ka\u017eejo podatki Statisti\u010dnega urada<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":402547,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[11074,1595,12539,4505],"source":[4511],"supertag":[7541],"acf":[],"yoast_head":"\n