Ob ogledu dokumentarnega filma Kako vklju\u010diti Samuela?, ki ne prikazuje le zadrege pri vklju\u010devanju posebnih otrok v obi\u010dajne vrtce in \u0161ole, temve\u010d iskreno spregovori o samem do\u017eivljanju teh iskrivih otro\u0161kih du\u0161, sem se spomnila na stisko star\u0161ev meni ljube deklice. Ta je prvo leto, kljub Downovemu sindromu, obiskovala \u0161olo v svojem kraju, med vrstniki je bil dobro sprejeta, \u010dez \u010das pa so star\u0161i postali pozorni na znake stiske, ki so se kazali v obliki grizenja nohtov, ponavljajo\u010dih te\u017eav zaradi slab\u0161ega delovanja imunskega sistema in strahu pred samo \u0161olo. Mama je za\u010dutila, da je njena h\u010di ne \u017eeli razo\u010darati. Da bi morala dosegati tisto, kar bi ji lahko dala h\u010di brez dodatnega kromosoma, a vse to na svoj otro\u0161ki na\u010din. Ker sem bila v tistem \u010dasu del njihove zgodbe, sem sama, ki ves \u010das stojim na obeh bregovih, kot star\u0161 in strokovni (zdaj \u017ee biv\u0161i) delavec spoznavala pomen suverenosti strokovnjakov, ki s tvojim posebnim otrokom delajo. Tisti, ki preko tebe samega odlo\u010dajo o usodi prav tvojega otroka, predvsem pa ti, ki na koncu odlo\u010dijo. Nemo\u010d vliva takim star\u0161em strah na rane, ki so odprte vse od rojstva njihovega nepri\u010dakovanega otroka, ker sistem vsemu nakljub, na\u0161ih dru\u017ein ne obravnava celostno. \u010clove\u0161ko se za\u0161\u010diti\u0161 z uporom v \u017eelji, da bi bilo za tvojega otroka kar najbolje. Na vsakem pregledu namre\u010d poslu\u0161a\u0161 kaj vse tvojemu otroka manjka, kje ne dosega svojih vrstnikov in kaj vse ne bo sposoben po\u010deti. Tem visoko izobra\u017eenim ljudem sem ve\u010dkrat povedala, da bi si \u017eeleli pod\u010drtane malenkosti, ki na\u0161e otroke dvigne iz povpre\u010dja in niso la\u017een privid. Naj nam obkro\u017eijo drobce, v \u010dem vse so dobri. Naj se razveselijo na\u0161ih otrok, kot tiste svetlolase deklice, ki jo lahko gledamo v reklami za otro\u0161ko hrano. Naj jih za bo\u017ejo voljo vzamejo v svoje roke brez (ne)prikrite zadrege. \u010ce se vrnem k zgoraj omenjenima star\u0161ema moram priznati, da se \u0161e danes spra\u0161ujem, zakaj ravno sindrom njune h\u010derke ne sme sedeti v majhnih razredih \u0161ole ob parku. \u010cemu je v ospredju le govorn<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Ob ogledu dokumentarnega filma Kako vklju\u010diti Samuela?, ki ne prikazuje le zadrege pri vklju\u010devanju posebnih otrok v obi\u010dajne vrtce in \u0161ole, temve\u010d iskreno spregovori o samem do\u017eivljanju teh iskrivih otro\u0161kih du\u0161, sem se spomnila na stisko star\u0161ev meni ljube deklice. Ta je prvo leto, kljub Downovemu sindromu, obiskovala \u0161olo v svojem kraju, med vrstniki je bil dobro sprejeta, \u010dez \u010das pa so star\u0161i postali pozorni na znake stiske, ki so se kazali v obliki grizenja nohtov, ponavljajo\u010dih te\u017eav zaradi slab\u0161ega delovanja imunskega sistema in strahu pred samo \u0161olo. Mama je za\u010dutila, da je njena h\u010di ne \u017eeli razo\u010darati. Da bi morala dosegati tisto, kar bi ji lahko dala h\u010di brez dodatnega kromosoma, a vse to na svoj otro\u0161ki na\u010din. Ker sem bila v tistem \u010dasu del njihove zgodbe, sem sama, ki ves \u010das stojim na obeh bregovih, kot star\u0161 in strokovni (zdaj \u017ee biv\u0161i) delavec spoznavala pomen suverenosti strokovnjakov, ki s tvojim posebnim otrokom delajo. Tisti, ki preko tebe samega odlo\u010dajo o usodi prav tvojega otroka, predvsem pa ti, ki na koncu odlo\u010dijo. Nemo\u010d vliva takim star\u0161em strah na rane, ki so odprte vse od rojstva njihovega nepri\u010dakovanega otroka, ker sistem vsemu nakljub, na\u0161ih dru\u017ein ne obravnava celostno. \u010clove\u0161ko se za\u0161\u010diti\u0161 z uporom v \u017eelji, da bi bilo za tvojega otroka kar najbolje. Na vsakem pregledu namre\u010d poslu\u0161a\u0161 kaj vse tvojemu otroka manjka, kje ne dosega svojih vrstnikov in kaj vse ne bo sposoben po\u010deti. Tem visoko izobra\u017eenim ljudem sem ve\u010dkrat povedala, da bi si \u017eeleli pod\u010drtane malenkosti, ki na\u0161e otroke dvigne iz povpre\u010dja in niso la\u017een privid. Naj nam obkro\u017eijo drobce, v \u010dem vse so dobri. Naj se razveselijo na\u0161ih otrok, kot tiste svetlolase deklice, ki jo lahko gledamo v reklami za otro\u0161ko hrano. Naj jih za bo\u017ejo voljo vzamejo v svoje roke brez (ne)prikrite zadrege. \u010ce se vrnem k zgoraj omenjenima star\u0161ema moram priznati, da se \u0161e danes spra\u0161ujem, zakaj ravno sindrom njune h\u010derke ne sme sedeti v majhnih razredih \u0161ole ob parku. \u010cemu je v ospredju le govorn<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n