Okrajna bolni\u0161ka blagajna je bila ustanovljena po zgledu Bismarckovega modela socialnega zavarovanje za delavce, temeljila pa je na dr\u017eavnem zakoniku za kraljevine in de\u017eele, izdanem 6. aprila 1888.<\/p>\n
Namen bolni\u0161kih blagajn je bilo zagotavljanje delav\u010devih socialnih pravic med boleznijo in pravice do zdravstvenih storitev. Med boleznijo so dajale delavcem “bolni\u0161nino” oziroma denarno podporo v vi\u0161ini 60 odstotkov obi\u010dajne mezde, vendar najdlje 20 tednov. Ob tem so imeli zavarovanci pravico do zdravni\u0161ke pomo\u010di, zdravil, pa tudi zdravljenja v bolni\u0161nici, a ni smelo prese\u010di \u0161tiri tednov.<\/p>\n
Vse porodnice so mesec po porodu dobivale “hranarino” v vi\u0161ini 60 odstotkov povpre\u010dne mezde. Bolni\u0161ka blagajna je tedaj izpla\u010devala tudi pogrebnino pokojnikovim sorodnikom v vi\u0161ini 20-dnevne povpre\u010dne mezde, so razmere pred dobrim stoletjem orisali na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).<\/p>\n
Do konca leta 1889 je bilo na Kranjskem in Spodnjem \u0160tajerskem ustanovljenih 65 okrajnih bolni\u0161kih blagajn z okoli 15.000 zavarovanci, 23 obratnih blagajn z okoli 5500 zavarovanci, 11 zadru\u017enih in ena dru\u0161tvena bolni\u0161ka blagajnam, ki so skupaj \u0161tele okoli 1600 zavarovancev. Bolni\u0161ke blagajne so uspe\u0161no poslovale vse do propada avstro-ogrske monarhije ob koncu prve svetovne vojne.<\/p>\n
\u010ceprav so bile bolni\u0161ke blagajne ustanovljene na podlagi zakona, so jih podobno kot v primerljivih evropskih dr\u017eavah z obveznim socialnim zdravstvenim zavarovanjem avtonomno upravljali sami zavarovanci in njihovi delodajalci kot pla\u010dniki prispevkov.<\/p>\n
“Za razvite evropske dr\u017eave je povsem obi\u010dajno, da svoje zdravstvene sisteme nenehno posodabljajo ter uvajajo nove re\u0161itve. ZZZS si zato prizadeva za posodobitev zdravstvene zakonodaje, tako da bi posodobili vlogo ZZZS v zdravstvenem sistemu ter krepili model obveznega (socialnega) zdravstvenega zavarovanja,” so zapisali v sporo\u010dilu za javnost.<\/p>\n
ZZZS si tako prizadeva, da bi postal bolj aktiven kupec zdravstvenih storitev, ki bi strokovno opredelil kalkulacije cen zdravstvenih storitev, zakupil programe zdravstvenih storitev glede na dejanske potrebe zavarovancev in uvajal sodobne obra\u010dunske modele za pla\u010dilo zdravstvenih storitev.<\/p>\n
Leto\u0161nje jubilejno leto ZZZS zaznamuje s sprejemom novega Strate\u0161kega razvojnega programa ZZZS za obdobje 2020 do 2025, visoko obletnico pa bodo obele\u017eili tudi s prireditvijo 9. oktobra v Ljubljani.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Danes mineva 130 let od uvedbe zdravstvenega zavarovanja na Slovenskem. Leta 1889 je bila namre\u010d ustanovljena prva bolni\u0161ka blagajna v Ljubljani, so spomnili na ZZZS. S tem je bil po na\u010delu solidarnosti omogo\u010den razvoj zdravstvene oskrbe vsem zaposlenim in njihovim dru\u017einskim \u010dlanom. Danes v Sloveniji ta pridobitev velja za vse prebivalstvo.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":319760,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[1595,7802,1624],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n