Gre za tudi \u010dez tri metre visoko rastlino z grozdastimi belimi cvetovi in temno vijoli\u010dnimi plodovi. Ta zelnata trajnica izvira iz Severne Amerike in jo kot okrasno rastlino pogosto sadimo na vrtovih. V naravi uspeva v presvetljenih delih gozdov, pod daljnovodi in ob poteh, je ta teden sporo\u010dila ekipa projekta Life artemis, katerega cilj je prispevati k zmanj\u0161anju negativnih vplivov invazivnih tujerodnih vrst na biotsko raznovrstnost.<\/p>\n
V okviru projekta, ki je stekel julija 2016 in se bo kon\u010dal z oktobrom 2020, so razvili tudi spletno in mobilno aplikacijo Invazivke, prek katere zbirajo podatke o opa\u017eanjih tujerodnih vrst. Tako so prek te aplikacije do julija sporo\u010dili preko 450 podatkov o opa\u017eanju navadne barvilnice. O ve\u010djih sestojih poro\u010dajo predvsem iz Dolenjske, \u0160tajerske in osrednje Slovenije, ponekod \u017ee potekajo prizadevanja za zatiranje.<\/p>\n
Navadna barvilnica je strupena za ljudi in \u017eivino. \u017de manj\u0161a koli\u010dina zau\u017eitih jagod lahko namre\u010d vodi v zastrupitev ali celo smrt. Ena rastlina navadne barvilnice proizvede pribli\u017eno 32.000 semen, ki so kaljiva do 40 let, v okolico pa jih raz\u0161irjajo tudi ptice. V ugodnih razmerah navadne barvilnice oblikujejo goste sestoje in zastrejo gozdna tla, zato druge rastline ne morejo vzkliti, so pojasnili v projektni ekipi.<\/p>\n
“Ker je s tem mo\u010dno ovirano pomlajevanje gozdov, lahko navadna barvilnica povzro\u010di tudi veliko okoljsko in gospodarsko \u0161kodo. Nujno moramo za\u010deti z ukrepi odstranjevanja navadne barvilnice, sicer se bo njeno \u0161irjenje nadaljevalo, \u0161koda pa bo hitro nara\u0161\u010dala,” so opozorili.<\/p>\n
Navadno barvilnico je sicer ob ustreznem ukrepanju mogo\u010de obvladovati. Rastline se odstranjuje od maja do avgusta, jesenski \u010das pa je manj primeren, saj takrat plodovi \u017ee dozorijo in jih lahko ob premikanju rastlin \u0161e bolj raz\u0161irimo.<\/p>\n
Naju\u010dinkovitej\u0161a metoda je izkopavanje, pri \u010demer je treba poleg nadzemnega dela odstraniti \u0161e najmanj pet centimetrov korenine. Rastline se lahko tudi puli, a se deloma obrastejo, zato je treba to ponoviti najmanj dvakrat v rastni sezoni. Ukrepe je obi\u010dajno treba ponavljati ve\u010d let. Ko\u0161nja medtem ni primerna za zatiranje, saj le za kraj\u0161i \u010das prepre\u010di cvetenje in plodenje, \u017ee v naslednjem letu pa si rastline opomorejo in ponovno zacvetijo.<\/p>\n
Odstranjene rastline se lahko kompostira in jih prepusti naravnemu razkroju. \u010ce so plodovi blizu zrelosti, je treba kup prekriti s folijo. Pri odstranjevanju je treba poskrbeti tudi za varnost, saj je navadna barvilnica strupena in lahko rastlinski sok prek ranic v ko\u017ei prehaja v kri, zato je treba pri delu uporabljati rokavice. “Nose\u010dnice se morajo izogibati vsakega stika z rastlino, saj lahko povzro\u010di splav,” so dodali.<\/p>\n
Ekipa projekta tako poziva lastnike zemlji\u0161\u010d, da so pozorni na pojav navadne barvilnice in da v primeru najdbe \u010dimprej za\u010dnejo z izvajanjem ukrepov za zatiranje.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Potem ko so slovenske gozdove v minulih letih ve\u010dkrat prizadele ujme – \u017eled, vetrolomi in snegolomi – in so zaradi tega nastale \u0161tevilne vrzeli, se je v gozdovih raz\u0161irila invazivna tujerodna rastlina navadna barvilnica Phytolacca americana. Ve\u010dja rasti\u0161\u010da so na\u0161li predvsem na Dolenjskem, \u0160tajerskem in osrednji Sloveniji.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":307516,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[14386,1595,7360],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n