O prilo\u017enostih geotermalne energije za razvoj kmetijstva in turizma ter proizvodnjo elektri\u010dne energije je julija razpravljal parlamentarni odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na pobudo predsednika odbora in poslanca SDS Franca Breznika. Ta je prepri\u010dan, da je za dr\u017eavo velika prilo\u017enost izraba geotermalne energije v t.i. kaskadnem oz. ve\u010dnamenskem modelu, v katerem je zajeta proizvodnja elektri\u010dne energije, industrijska izraba, kmetijstvo in balneologija.<\/p>\n
Glede na to, da ima Slovenija nizko samooskrbnost predvsem pri zelenjavi in sadju, je geotermalna energija lahko tu prilo\u017enost. “S pomo\u010djo geotermalne vode pa se lahko ohrani na\u0161 potencial in pove\u010da samooskrbo na podro\u010dju zelenjadarstva,” je dejal Breznik, ko je na novinarski konferenci predstavil razloge za sklic seje.<\/p>\n
V Sloveniji sta znana dva velika projekta, rastlinjaka, ki se ogrevata s pomo\u010djo geotermalne energije: rastlinjak orhidej Ocean Orchids ter rastlinjak s paradi\u017eniki Lu\u0161t. To sta dva koncepta, ki ka\u017eeta smer agrobiznisa na podro\u010dju kmetijstva, je dejal Breznik, ki je prepri\u010dan, da mora imeti dr\u017eava celovit koncept izrabe geotermalne vode.<\/p>\n
Odbor DZ za kmetijstvo je tako sklenil ministrstvom za kmetijstvo, za okolje, za infrastrukturo in za gospodarstvo ter vladni slu\u017ebi za kohezijsko politiko predlagati oblikovanje delovne skupine in da v pol leta predlagajo nabor ukrepov za u\u010dinkovito ve\u010dnamensko izrabo geotermalne energije, hkrati pa preu\u010dijo potrebnost zakonodajnih podlag za implementacijo nabora ukrepov geotermalne energije. Koordinacijo delovne skupine, ki sicer \u0161e ni oblikovana, bo prevzela vladna slu\u017eba.<\/p>\n
Na kmetijskem ministrstvu, kjer pripravljajo dolgoro\u010dne strate\u0161ke cilje kmetijstva, geotermalno energijo vidijo kot enega od virov za odporno in konkuren\u010dno pridelavo kmetijskih pridelkov.<\/p>\n
“Geotermalna energija ima z vidika pridelave hrane na obmo\u010djih, kjer je taka vrsta energije dostopna, zelo pomembno vlogo. Gre za okoljsko zelo sprejemljiv vir ogrevanja, s tako vrsto energije pa se s podro\u010dja kmetijstva lahko ogrevajo razli\u010dni objekti, predvsem je mo\u017ena uporaba za ogrevanje rastlinjakov,” so STA pojasnili na ministrstvu.<\/p>\n
Glede na trend podnebnih sprememb je pridelava hrane v zaprtih prostorih, kot so npr. rastlinjaki, plastenjaki in \u0161otori, po mnenju ministrstva vedno bolj pomembna, saj se v teh primerih omilijo podnebni ekstremi, pridelava je bolj kontrolirana in manj odvisna od trenutnih vremenskih razmer.<\/p>\n
“Z uporabo geotermalne energije se lahko pridelava hrane za\u010dne \u017ee v prvih mesecih leta, pridelki pa so lahko na voljo do pozne jeseni. S tem se lahko pove\u010da konkuren\u010dnost proizvajalcev na trgu, saj lahko svoje pridelke ponujajo prakti\u010dno celo leto,” so poudarili.<\/p>\n
Pri nas je izraba geotermalne energije za namen kmetijske proizvodnje trenutno majhna. V teko\u010dem programskem obdobju je bilo namre\u010d investicij v ta namen zgolj za 387.300 evrov.<\/p>\n
Pove\u010danje zanimanja za izrabo geotermalne energije na kmetijskem ministrstvu vidijo predvsem v povezanosti vseh pristojnih ministrstev, torej kmetijskega, okoljskega, gospodarskega in slu\u017ebe vlade za kohezijo, za usklajeno prilagoditev zakonodaje. To je treba prilagoditi tako, da bo izraba te energije ekonomsko zanimiva za vlagatelje.<\/p>\n
“Slednje je pomembno predvsem zato, ker so \u0161tudije pokazale, da je kaskadna izraba geotermalne energije z vidika ekonomike optimalna (uporaba geotermalne energije hkrati za proizvodnjo toplote, elektrike in za kmetijske namene),” so poudarili.<\/p>\n
Na kmetijskem ministrstvu med potrebnimi aktivnostmi vidijo pregled stro\u0161kovnika za investicije oz. projekte za izrabo geotermalne energije (izra\u010dunov investicij v reinjekcijske vrtine proti stro\u0161ku koncesnine), saj dosedanji izra\u010duni ka\u017eejo, da se reinjekcijska vrtina kljub zni\u017eanju koncesnine ne izpla\u010da.<\/p>\n
Dose\u010di je treba medresorski dogovor med omenjenimi ministrstvu in vladno slu\u017ebo glede zakonskih pogojev za izrabo geotermalne energije tudi v smislu vi\u0161ine koncesnin in namensko porabo na ta na\u010din zbranih sredstev za nadaljnji razvoj izrabe te energije – raziskovalne vrtine, pilotni projekti ipd.<\/p>\n
Treba pa je tudi dolo\u010diti cilje izrabe geotermalne energije do leta 2030 ter dogovor glede vi\u0161ine podpor za tovrstne projekte s strani vseh pristojnih ministrstev, so \u0161e pojasnili na ministrstvu.<\/p>\n
Izkori\u0161\u010danje geotermalne energije je na obmo\u010dju Slovenije zaradi razli\u010dne geolo\u0161ke sestave tal razli\u010dno. Geotermalno najbogatej\u0161a so Panonska ni\u017eina, Kr\u0161ko-Bre\u017ei\u0161ko polje, roga\u0161ko-celjsko obmo\u010dje, Ljubljanska kotlina, Istra in obmo\u010dje zahodne Slovenije.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
To je pomembno predvsem v lu\u010di podnebnih sprememb, zaradi katerih je kmetijstvo, ki je precej odvisno od vremena, pod pritiskom. Geotermalna energija namre\u010d omogo\u010da pridelavo hrane tako reko\u010d skozi vse leto.<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1091],"tags":[14385,12188,1595],"source":[1522,1518,1552],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n