Glede na bazo poslovnega medija Bloomberg, ki jo navaja \u010dasnik Finance, je zahtevana donosnost na referen\u010dno 10-letno slovensko dr\u017eavno obveznico na sekundarnem trgu v petek prvi\u010d v zgodovini padla pod ni\u010dlo, danes pa je zahtevani donos do dospetja potonil \u0161e globlje in je pri minus 0,06 odstotka.<\/p>\n
Po podatkih z borze MTS se medtem zahtevana donosnost na 10-letno obveznico, ki jo je dr\u017eava izdala 14. marca letos, 8. julija pa je izdajo \u0161e pove\u010dala, nahaja pri minus 0,01 odstotka.<\/p>\n
To pomeni, da bi kupci slovenske 10-letne obveznice na sekundarnem trgu pristali na to, da bi do dospetja obveznice dobili manj, kot bi zanjo od\u0161teli danes.<\/p>\n
To pa ne pomeni nujno, da bi dr\u017eava v primeru nove zadol\u017eitve pri primarnih kupcih za izdane dolgoro\u010dnej\u0161e obveznice dejansko iztr\u017eila negativno obrestno mero. Ko je dr\u017eavna zakladnica julija izvedla dodatno izdajo referen\u010dne 10-letne obveznice z zapadlostjo 14. marca 2029 in pri\u0161la do dodatnih 350 milijonov evrov, je bil donos do dospetja pri 0,157 odstotka.<\/p>\n
\u017de nekaj let pa je v negativnem obmo\u010dju obrestna mera pri kratkoro\u010dnej\u0161em zadol\u017eevanju. Pri leto\u0161njih izdajah zakladnih menic je bila tako npr. obrestna mera okoli minus 0,4 odstotka.<\/p>\n
Padec zahtevane donosnosti na slovenske dr\u017eavne obveznice v negativno obmo\u010dje je del \u0161ir\u0161ega trenda padanja donosa do dospetja na evrske dr\u017eavne obveznice v zadnjih dneh, ki je sledil napovedim Evropske centralne banke o dodatnem rahljanju denarne politike in do katerega prihaja v kontekstu pove\u010dane negotovosti v evropskem in svetovnem gospodarstvu ter bega vlagateljev v bolj stabilne nalo\u017ebe.<\/p>\n
V negativnem obmo\u010dju so se tako poleg zahtevane donosnosti na nem\u0161ke dr\u017eavne obveznice, ki je tam \u017ee dlje \u010dasa in je trenutno pri okoli 0,5 odstotka, \u0161e donosi do dospetja na avstrijske, nizozemske, francoske, belgijske, finske, slova\u0161ke in latvijske obveznice. Malo nad ni\u010dlo je zahtevana donosnost na irske obveznice, samo nekoliko vi\u0161je je zahtevan donos do dospetja na \u0161panske in portugalske obveznice, medtem ko za italijanske obveznice zahtevan donos pri pribli\u017eno 1,5 odstotka, na gr\u0161ke pa pri okoli dveh odstotkih.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Zahtevana donosnost na 10-letne slovenske dr\u017eavne obveznice, ki je v \u010dasu najve\u010djega pritiska finan\u010dnih trgov na Slovenijo v letu 2013 za kraj\u0161i \u010das presegla psiholo\u0161ko mejo sedmih odstotkov, se je v teh dneh prvi\u010d zni\u017eala v negativno obmo\u010dje. Do tega prihaja v lu\u010di \u0161ir\u0161ega trenda padanja zahtevanega donosa na evrske dr\u017eavne obveznice.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":395898,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[2391,1595],"source":[4511],"supertag":[7541],"acf":[],"yoast_head":"\n