Podpora skupni valuti je v obmo\u010dju evra glede na zadnjo primerljivo raziskavo iz lanske jeseni porasla za eno odstotno to\u010dko, glede na pomlad 2016 pa za osem odstotnih to\u010dk. Na drugi strani se je zmanj\u0161al tudi dele\u017e tistih, ki evru \u0161e vedno niso naklonjeni, in sicer za dve odstotni to\u010dki na 18 odstotkov.<\/p>\n
V celotni EU ima evro medtem enako zagovornikov kot lani jeseni, in sicer 62 odstotkov. Gre za najvi\u0161jo raven po pomladi 2007. Dele\u017e nasprotnikov skupne valute je v osemindvajseterici upadel za dve odstotni to\u010dki na 30 odstotkov in je tako najni\u017eje po jeseni 2004.<\/p>\n
Med dr\u017eavami EU ima evro najve\u010d podpornikov v Sloveniji, to je 88 odstotkov. Sledijo Estonija in Portugalska (obe 85 odstotkov), Finska in Irska (obe 84 odstotkov). Luksemburg, \u0160panija in Belgija (vse tri 82 odstotkov) ter Nem\u010dija (81 odstotkov).<\/p>\n
Slovenija je evro prevzela leta 2007, podpora skupni valuti pa je bila kljub podra\u017eitvam, ki jih je prinesla, \u017ee od za\u010detka visoka. Evro je posebej pomemben za slovensko gospodarstvo, ki je mo\u010dno izvozno usmerjeno.<\/p>\n
Tudi vse ostale dr\u017eave, ki bele\u017eijo velike dele\u017ee zagovornikov evra, sestavljajo obmo\u010dje skupne valute, pri \u010demer so se Portugalska, Irska in \u0160panija v \u010dasu finan\u010dne krize zna\u0161le v velikih te\u017eavah in so mo\u010dno zamajale stabilnost evrskega obmo\u010dja. Portugalska in Irska sta bili vklju\u010deni v program pomo\u010di, \u0160panija pa v program za re\u0161evanje bank.<\/p>\n
V Italiji, ki je pogosto tar\u010da kritik in gro\u017eenj Evropske komisije zaradi javnofinanne politike, prav tako pa je bilo glede na dolgoletno gospodarsko stagnacijo v nekaterih politi\u010dnih krogih v preteklosti sli\u0161ati zamisli o izstopu dr\u017eave iz evrskega obmo\u010dja, je podpora evru 65-odstotna. Letos se je sicer Italija v zvezi s \u010dezmernim primanjkljajem zaradi neizpolnjevanja dolo\u010dil glede vi\u0161ine dolga izognila sankcijam.<\/p>\n
Na drugi strani so nenaklonjeni skupni evropski valuti dr\u017eavljani sedmih dr\u017eav EU, nobena od njih ni del evropske denarne unije. Najve\u010d nenaklonjenih evru je na \u0160vedskem (68 odstotkov), \u010ce\u0161kem in Danskem (v obeh 67 odstotkov), v Veliki Britaniji (60 odstotkov), na Poljskem (55 odstotkov), Hrva\u0161kem (54 odstotkov) in v Bolgariji (45 odstotkov).<\/p>\n
Med devetimi dr\u017eavami v EU, ki nimajo evra, jih je sicer le sedem dol\u017enih prevzeti skupno evropsko valuto, ko izpolnijo pogoje za to. To so Bolgarija, \u010ce\u0161ka, Hrva\u0161ka, Mad\u017earska, Poljska, Romunija in \u0160vedska.<\/p>\n
Velika Britanija in Danska sta si zagotovili stalno izvzetje, vendar je Danska kljub temu v mehanizmu fiksnih deviznih te\u010dajev ERM II.<\/p>\n
\u010clanica unije lahko skupno evropsko valuto uvede, \u010de izpolnjuje \u0161tiri maastrichtska merila, ki terjajo cenovno stabilnost oziroma nizko stopnjo inflacije, zdrave javne finance, stabilne valutne te\u010daje in nizko raven obrestnih mer. Da lahko dr\u017eava postane \u010dlanica obmo\u010dja evra, mora biti vsaj dve leti v mehanizmu ERM II.<\/p>\n
\u0160vedska se je leta 1997 odlo\u010dila, da evra ne bo vpeljala takoj na za\u010detku in ni naredila nobenega koraka, da bi izpolnila pogoje. Na prvem referendumu so \u0160vedi izglasovali vstop v EU in s tem tudi prevzem evra, a je \u017ee posvetovalni referendum 2003 pokazal nasprotovanje evru. Evropska komisija ni proti dr\u017eavi sprejela nobenih ukrepov, je pa opozorila, da se podobni koraki v drugih \u010dlanicah ne bodo tolerirali.<\/p>\n
\u010ce\u0161ka je po vstopu v EU leta 2004 prevzela politiko, s katero naj bi izpolnila pogoje za prevzem evra. Na za\u010detku je nameravala v mehanizem ERM II vstopiti leta 2008 ali 2009, a potem tega ni storila. Trenutno tudi ni nobenih na\u010drtov, da bi znova poskusila narediti ta korak. Podobno je na Poljskem.<\/p>\n
V zvezi s Hrva\u0161ko in Bolgarijo, kjer evro glede na Eurobarometer prav tako ne u\u017eiva \u0161iroke podpore, pa je Evropska komisija \u017ee maja lani ocenila, da izpolnjujeta vsa merila za prevzem evra, razen merila glede deviznega te\u010daja, saj nista \u010dlanici mehanizma ERM II. Bolgarija je sicer za vstop v \u010dakalnico za evro zaprosila julija lani, Hrva\u0161ka pa julija letos.<\/p>\n
Evro je bil uveden leta 1999. Tedaj ga je 11 \u010dlanic EU prevzelo kot knji\u017eno valuto, tri leta pozneje so v obtok pri\u0161li \u0161e evrski bankovci in kovanci. \u0160tevilo dr\u017eav v evrskem obmo\u010dju se je z leti raz\u0161irilo na 19. Zadnja kriza je pokazala pomanjkljivosti v zasnovi skupne valute, kar je evro postavilo pred velike izzive.<\/p>\n
V \u010dasu krize je bilo narejenega veliko, a so izzivi \u0161e precej\u0161nji. Ban\u010dna unija mora dobiti \u0161e tretji steber, skupni evropski sistem jamstva za ban\u010dne vloge za obmo\u010dje evra, prav tako se delajo zelo majhni koraki v smeri oblikovanja fiskalne zmogljivosti za pomo\u010d dr\u017eavam, ki se soo\u010dijo s \u0161oki. Mehanizem usklajevanja gospodarskih in fiskalnih politik prav tako ne deluje, kot bi moral.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Evro kljub velikim vzponom in padcem v zadnjih letih \u0161e vedno u\u017eiva visoko podporo. V evrskem obmo\u010dju skupno valuto podpira 76 odstotkov vpra\u0161anih, kar je najve\u010d po pomladi leta 2004. Najve\u010d zagovornikov, in sicer 88 odstotkov, ima prav v Sloveniji, je razvidno zadnje raziskave Eurobarometer, izvedene junija med 27.464 vpra\u0161animi.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":392301,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[5920,1595,4505],"source":[4511],"supertag":[7541],"acf":[],"yoast_head":"\n