Sr\u010dni zastoj je lani ob uspe\u0161nem o\u017eivljanju pre\u017eivelo 466 oseb, ka\u017eejo podatki Nacionalnega in\u0161tituta za javno zdravje (NIJZ). Pred sprejemom v bolni\u0161nico najpogosteje o\u017eivljajo zdravniki in medicinske sestre, tudi ko niso del tima v re\u0161evalnem vozilu. Lani je ob sr\u010dnem zastoju na pomo\u010d prisko\u010dilo pet laikov, trije so bili pri o\u017eivljanju uspe\u0161ni.<\/p>\n
Oseba s sr\u010dnim zastojem je neodzivna, pogosto tudi ne diha. Na \u0161tevilko 112 je treba poklicati tudi, \u010de nismo prepri\u010dani, ali ima oseba res sr\u010dni zastoj.<\/p>\n
Kako uporabiti defibrilator?<\/b><\/p>\n
Laiki se prve pomo\u010di u\u010dijo na te\u010dajih v \u0161olah in denimo ob vozni\u0161kem izpitu. Z defibrilatorjem pa se sre\u010da redko kdo. A je postopek njegove uporabe precej enostaven, mirijo na spletni strani AED baza Slovenije (AED je kratica za defibrilator). Kot so zapisali, defibrilator uporabnika usmerja v sloven\u0161\u010dini. Najpomembneje je, da napravo vklopi, iz embala\u017ee vzame nalepki – elektrodi, odstrani za\u0161\u010ditno folijo in ju nalepi na prsni ko\u0161 bolnika, kot je narisano. Ena gre pod desno klju\u010dnico, druga pa na levo spodnjo stran prsnega ko\u0161a, pod pazduho.<\/p>\n
Ko sta elektrodi name\u0161\u010deni, pri\u010dne naprava analizirati dogajanje v srcu. \u010ce oceni, da je elektri\u010dni sunek potreben, na to glasno opozori. Pred pritiskom na gumb za elektro\u0161ok je zelo pomembno, da se nih\u010de ne dotika bolnika. Telo osebe bo po elektri\u010dnem sunku trznilo, zatem pa je treba takoj nadaljevati z o\u017eivljanjem. \u010ce so opazni \u017eivljenjski znaki, je treba osebo zvrniti na bok, a pustiti elektrode na prsnem ko\u0161u, saj aparat nadzoruje delovanje srca.<\/p>\n
\u010ce aparat oceni, da elektri\u010dni sunek ni potreben, pa je treba nadaljevati z o\u017eivljanjem. Aparat bo kasneje ponovno preveril sr\u010dni ritem. \u010ce bi kljub temu pritisnili na gumb, se sunek ne bi spro\u017eil, saj ima aparat varovalo. Tako z njim bolniku nikakor ne moremo \u0161koditi, so izpostavili na omenjeni spletni strani.<\/p>\n
Nekatere omarice za defibrilatorje lahko ob odprtju spro\u017eijo tudi alarm, s katerim pozovejo o\u010dividce k pomo\u010di. Dra\u017eje omarice pa omogo\u010dajo tudi klic v centralo ali na 112.<\/p>\n
Defibrilator tudi v dr\u017eavnem zboru in na \u017dalah<\/b><\/p>\n
Kadar je potrebna pomo\u010d defibrilatorja, je tega mogo\u010de najti v nakupovalnih centrih, kopali\u0161\u010dih, zdravstvenih ustanovah, obmo\u010dnih zdru\u017eenjih Rde\u010dega kri\u017ea, gasilskih domovih, sodi\u0161\u010dih in izobra\u017eevalnih ustanovah, navaja \u017deljko Mali\u0107 iz Rde\u010dega kri\u017ea Slovenije. Imajo pa ga tudi v dr\u017eavnem zboru in denimo na pokopali\u0161\u010du \u017dale.<\/p>\n
V dr\u017eavnem zboru imajo dva defibrilatorja, na voljo sta ves \u010das, dostop pa ima varnostna slu\u017eba, so zapisali za STA. Eden je name\u0161\u010den pri varnostni slu\u017ebi, drugi pa pri de\u017eurni slu\u017ebi. V februarju so organizirali predstavitev nujne pomo\u010di.<\/p>\n
Tudi na pokopali\u0161\u010du \u017dale, kjer so ljudje izpostavljeni stresnim situacijam, ki lahko poslab\u0161ajo njihovo zdravstveno stanje, sta name\u0161\u010dena dva defibrilatorja. Tisti, ki je v upravni stavbi, je dosegljiv v delovnem \u010dasu. Ves \u010das pa je dosegljiv defibrilator pri vratarju, ti imajo tudi izpit iz prve pomo\u010di, je za STA pojasnil direktor Robert Martin\u010di\u010d.<\/p>\n
Na sede\u017eu ljubljanske univerze defibrilatorja nimajo, je pa name\u0161\u010den v \u0161portni dvorani v Ro\u017eni dolini, so na univerzi poudarili za STA. Dostopen je v delovnem \u010dasu dvorane. \u010clanice mariborske univerze, skupaj s knji\u017enico in \u0161tudentskimi domovi, pa imajo name\u0161\u010denih devet defibrilatorjev. Ve\u010dinoma so sicer dostopni le v delovnem \u010dasu, so razlo\u017eili za STA.<\/p>\n
V mariborskem Europarku imajo sobo za pomo\u010d in tri defibrilatorje, na voljo so v delovnem \u010dasu, so pojasnili za STA. Defibrilator pa je name\u0161\u010den tudi v pritli\u010dju Euro centra, kjer deluje STA.<\/p>\n
Sogovorniki so pojasnili, da zdravstvene te\u017eave niso pogoste. Le v Europarku in na mariborski univerzi pa so defibrilator \u017ee potrebovali.<\/p>\n
O najpogostej\u0161ih in najbli\u017ejih lokacijah defibrilatorjev se je mogo\u010de podu\u010diti na te\u010dajih Rde\u010dega kri\u017ea. Te\u010daj je sicer pla\u010dljiv, brezpla\u010dno osve\u017eitev znanja pa ponujajo ob tednu Rde\u010dega kri\u017ea in svetovnih dnevih prve pomo\u010di ter o\u017eivljanja. Na brezpla\u010dnih te\u010dajih bele\u017eijo najve\u010dji obisk, je za STA povedal Mali\u0107.<\/p>\n
Do najbli\u017ejega defibrilatorja z aplikacijo, za enoten sistem bo skrbela dispe\u010derska slu\u017eba<\/b><\/p>\n
Poenotenega sistema lokacij defibrilatorjev Slovenija \u0161e nima. Skrb za AED mre\u017eo bo prevzela dispe\u010derska slu\u017eba zdravstva, so za STA pojasnili na ministrstvu za zdravje. “Analizirali bodo uporabo, pokritost terena z AED-ji ter predlagali spremembe in dopolnitve mre\u017ee AED,” so zapisali. Dispe\u010derska slu\u017eba v Mariboru deluje od konca septembra 2018, ureditev ljubljanskega centra pa je na\u010drtovana za letos.<\/p>\n
Je pa zemljevid z nekaterimi lokacijami dostopen na spletni strani AED baze Slovenije in v aplikaciji iHELP. Informacije o defibrilatorjih sicer vna\u0161ajo uporabniki ali lastniki sami, upravljalci aplikacije iHELP pa v sodelovanju z Rde\u010dim kri\u017eem Slovenije lokacije tudi sami preverjajo.<\/p>\n
Vesna Avbelj iz iHELP je pojasnila, da aplikacija uporabnika obvesti, \u010de nekdo v bli\u017eini potrebuje nujno pomo\u010d, uporabnik pa javi, ali lahko prisko\u010di na pomo\u010d. Aplikacija poka\u017ee tudi najbli\u017eji defibrilator, vendar ne upo\u0161teva morebitne nedostopnosti zaradi delovnega \u010dasa. Avbljeva je ob tem opozorila na dolo\u010dila 138. \u010dlena obligacijskega zakonika. “Prvi posredovalec, ki prostovoljno pomaga \u010dloveku v stiski, ima pravico do dostopa do defibrilatorja,” je pojasnila za STA.<\/p>\n
Zakonodaje o defibrilatorjih pa \u0161e ni, je spomnila Avbljeva. Tudi sistema, da bi aplikacija o nujnih primerih obvestila 112, \u0161e ni. “Sistem glede aplikacij, ki re\u0161ujejo \u017eivljenje, oz. mo\u017enosti sporo\u010dila se nadgrajuje na evropski ravni,” je dodala.<\/p>\n
\u017delijo si nadgradnje in povezave sistemov do te mere, da bi lahko aplikacija re\u0161evalcu javila natan\u010dno lokacijo nujnega dogodka. “\u010ce se nesre\u010da zgodi na odro\u010dnem kraju, niti ne znamo povedati, kje smo. Prek aplikacije se to\u010dno vidi lokacija. Ljudje so ob nesre\u010dah zmedeni in je v redu, da te aplikacija vodi skozi pomembne podatke,” je pojasnila.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Sr\u010dni zastoj je lani do\u017eivelo 785 oseb, ve\u010d kot polovica jih je pre\u017eivela. Pri tem je bistveno o\u017eivljanje, ki je uspe\u0161nej\u0161e z defibrilatorjem, zato se je z njegovim delovanjem dobro seznaniti preventivno. Tudi zato, ker se pogosto sr\u010dni zastoj zgodi doma ali v slu\u017ebi, zato se lahko zgodi, da je treba na pomo\u010d prisko\u010diti poznani osebi.<\/p>\n","protected":false},"author":4,"featured_media":404392,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[12530,1595,14504],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n