Hrva\u0161ki zunanji minister je v ponedeljek v intervjuju za hrva\u0161ko uredni\u0161tvo regionalne televizije N1 med drugim povedal, da sta se v minulih dneh pred tem neformalno sestala s slovenskim zunanjim ministrom Mirom Cerarjem, ki je dopustoval na Hrva\u0161kem.<\/p>\n
Podal je tudi nekaj stali\u0161\u010d glede dogodkov v povezavi z arbitra\u017eno zgodbo, ki so jih v naslednjih dneh povzeli tudi nekateri hrva\u0161ki mediji.<\/p>\n
Med drugim je povedal, da je Cerar \u0161e kot premier decembra 2017, v obdobju, ko naj bi dr\u017eavi v \u0161estih mesecih po razglasitvi implementirali arbitra\u017eno razsodbo o meji, tik pred svojim prihodom v Zagreb \u017ee skoraj pristal na hrva\u0161ko ponudbo, da bi vpra\u0161anje meje re\u0161evali dvostransko, s “protokolom v \u0161estih to\u010dkah”. Vendar naj bi se potem “ustra\u0161il” in umaknil od dogovora, ki naj bi ga 19. decembra na sre\u010danju v Zagrebu s hrva\u0161kim premierjem Andrejem Plenkovi\u0107em skupaj razglasila.<\/p>\n
V Ljubljani so hrva\u0161kega zunanjega ministra popravili, da je Slovenija tedaj “v intenzivnem diskretnem dialogu po razglasitvi kon\u010dne razsodbe iskala re\u0161itev, ki bi upo\u0161tevala arbitra\u017eno razsodbo in bila hkrati sprejemljiva za obe strani”. “V pogovorih pa se je pokazalo, da Hrva\u0161ka \u017eeli bistvene spremembe poteka meje v njeno korist. Zato dogovor ni bil dose\u017een,” so poudarili.<\/p>\n
Plenkovi\u0107 je sicer tedaj v Zagrebu na skupni novinarski konferenci s Cerarjem vendarle predstavil omenjeni protokol kot “pravni okvir, ki bi bil lahko temelj za dvostranski dogovor o meji”, Cerar pa je tedaj ponovil, da je arbitra\u017ena razsodba zavezujo\u010da za obe dr\u017eavi in da so mo\u017eni le pogovori o njeni implementaciji.<\/p>\n
To so danes v odzivu na besede Grli\u0107a Radmana izpostavili tudi na slovenskem zunanjem ministrstvu in zavrnili njegove ocene, da si je Cerar tedaj premislil zaradi pritiskov v Ljubljani. “Ne glede na nekatera razli\u010dna mnenja slovenskih politikov je naredil vse, da se v \u0161estih mesecih, kot je predvidel arbitra\u017eni sporazum, dore\u010dejo modalitete uveljavitve razsodbe, ki bi bile sprejemljive za obe strani,” poudarjajo na MZZ.<\/p>\n
“Njegov obisk v Zagrebu 19. decembra 2017 je bil potrditev teh prizadevanj, se je pa tedaj dokon\u010dno pokazalo, da Hrva\u0161ka zahteva bistvene popravke arbitra\u017ene meje v njeno korist, na kar Slovenija ni mogla in ne more pristati,” so \u0161e dodali.<\/p>\n
Novega hrva\u0161kega zunanjega ministra so v Ljubljani tudi spomnili, da ne dr\u017eijo njegove – s tem pa tudi hrva\u0161ke – trditve, da je arbitra\u017eno sodi\u0161\u010de kompromitirano, zaradi \u010desar da je Hrva\u0161ka izstopila iz arbitra\u017ee. “Arbitra\u017eno sodi\u0161\u010de je hrva\u0161ke dvome naslovilo v delni razsodbi in nato sprejelo po mednarodnem pravu zavezujo\u010do kon\u010dno razsodbo, ki pa je Republika Hrva\u0161ka enostransko ne spo\u0161tuje,” so poudarili na MZZ.<\/p>\n
Dodali so \u0161e, “da je arbitra\u017ena odlo\u010dba o meji med Slovenijo in Hrva\u0161ko dokon\u010dna in zavezujo\u010da. Sprejel jo je tribunal neodvisnih mednarodnih pravnikov in zato jo morata izvr\u0161iti obe dr\u017eavi”.<\/p>\n
Prav tako so zanikali trditve Grli\u0107a Radmana, da naj bi “vse dr\u017eave EU opogumljale” Slovenijo in Hrva\u0161ko, da problem re\u0161ita dvostransko. “Ve\u010dinoma vztrajajo pri spo\u0161tovanju mednarodnega prava kot pogoja enakopravnih odnosov v mednarodni skupnosti in vladavine prava v EU,” ministru odgovarjajo na MZZ.<\/p>\n
Grli\u0107a Radmana so opozorili tudi glede njegovih izjav o slovenski to\u017ebi pred Sodi\u0161\u010dem EU, da Hrva\u0161ka kr\u0161i evropsko pravo, s tem ko ne priznava z arbitra\u017eo dolo\u010dene meje. Minister je dejal, da je tu “mednarodno pravo na hrva\u0161ki strani”. na MZZ pa so se odzvali, da je bila to\u017eba spro\u017eena “ravno zaradi hrva\u0161kega nespo\u0161tovanja mednarodnopravno zavezujo\u010de razsodbe arbitra\u017enega sodi\u0161\u010da in neposrednih pravnih posledic tega nespo\u0161tovanja s hrva\u0161ke strani, ki predstavljajo kr\u0161itev evropskega pravnega reda”.<\/p>\n
Hrva\u0161ko stali\u0161\u010de v tej to\u017ebi sicer je, da Sodi\u0161\u010de EU ni pristojno razsojati v tem primeru, ker da je vpra\u0161anje veljavnosti arbitra\u017ene razsodbe ali pa meje med dr\u017eavama vpra\u0161anje mednarodnega, ne pa evropskega prava. Slovenija na drugi strani trdi, da je arbitra\u017ena razsodba dejstvo, ker je Hrva\u0161ka ne izvaja in npr. vztraja pri svojem videnju meje po sredini Piranskega zaliva, pa onemogo\u010da Sloveniji, da bi izvajala skupno evropsko politiko na obmo\u010dju, ki ji je pripadlo po arbitra\u017ei.<\/p>\n
Poleg tega so na MZZ Grli\u0107a Radmana posredno okrcali tudi zaradi “nespo\u0161tovanja standardov tihe diplomacije”. “Cerar tako neko\u010d kot predsednik vlade kot zdaj kot zunanji minister vedno, na uradnih pogovorih in neformalnih klepetih, dosledno in odlo\u010dno zagovarja vladavino prava in pomen spo\u0161tovanja in izvr\u0161evanja razsodb mednarodnih sodi\u0161\u010d. Le da ob tem spo\u0161tuje tudi standarde tihe diplomacije in preverljiva zgodovinska dejstva,” so zapisali.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Slovensko zunanje ministrstvo se je danes odzvalo na izjave novega hrva\u0161kega zunanjega ministra Gorana Grli\u0107a Radmana v za\u010detku tedna, zlasti v povezavi z arbitra\u017eo o meji med Slovenijo in Hrva\u0161ko. Kot so sporo\u010dili za STA, je hrva\u0161ki minister izrekel ve\u010d neresnic, ki jih Slovenija odlo\u010dno zavra\u010da.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":338949,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[5681,14506,1810,8851,1595],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n