Vsako leto komisija, ki jo sestavljajo strokovnjaki za to podro\u010dje in predstavniki hmeljarjev, opravi pregled vseh hmelji\u0161\u010d na vseh pridelovalnih obmo\u010djih v Sloveniji, to je v Savinjski dolini, na obmo\u010dju Ptuja in Ormo\u017ea ter na Koro\u0161kem.<\/p>\n
Letos so ta ogled opravili v \u010detrtek, ogled pa je potrdil \u017ee predhodne ocene, da je res velik dele\u017e hmelji\u0161\u010d na vseh pridelovalnih obmo\u010djih mo\u010dno prizadetih zaradi to\u010de. Prav tako je hladno vreme v maju \u0161e posebej negativno vplivalo na rast in razvoj sorte aurora, s katero je posajenih ve\u010d kot tretjina hmelji\u0161\u010d v Sloveniji, je danes za STA povedala specialistka za hmeljarstvo pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Celje Irena Fri\u0161kovec.<\/p>\n
“Vse to vpliva na pridelek. Ocenjujemo, da bo leto\u0161nji pridelek okoli 2200 do 2300 ton, kar pomeni, da je mogo\u010de malo manj\u0161i, kot je dolgoletno povpre\u010dje, in manj\u0161i kot lani, ko je pridelek dosegel dobrih 3000 ton,” je povedala strokovnjakinja.<\/p>\n
Lanska letina hmelja je bila sicer v Sloveniji ena bolj\u0161ih. Omenjenih dobrih 3000 ton hmelja, kar je najve\u010d od leta 1998 in za 43 odstotkov ve\u010d kot leto prej, so pridelovalci pridelali na skoraj 1700 hektarjih povr\u0161ine.<\/p>\n
Letos v Sloveniji 120 hmeljarjev obdeluje 1596 hektarjev hmelji\u0161\u010d, od tega je 74,64 hektarja prvoletnih nasadov. Ve\u010dino pridelka hmeljarji prodajo po vnaprej sklenjenih pogodbah.<\/p>\n
Obiranje hmelja se je sicer za\u010delo v tem tednu. Najprej je na vrsti sorta savinjski golding, ki je najbolj zgodnja in je tradicionalna slovenska sorta, ki raste na vseh pridelovalnih obmo\u010djih v Sloveniji. Obiranje hmelja bo potekalo dober mesec dni, zaklju\u010dne prireditve oz. likofi pa bodo konec septembra. Najve\u010dja likofa bosta po tradiciji v \u017dalcu in v Radljah ob Dravi.<\/p>\n
Slovenija sicer izva\u017ea okoli 95 odstotkov hmelja, pribli\u017eno osem odstotkov pa za proizvodnjo piva porabita pivovarni La\u0161ko in Union. Svetovni tr\u017eni dele\u017e Slovenije, ki je peta najve\u010dja pridelovalka hmelja na svetu, je triodstoten.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
V tem tednu se je za\u010delo obiranje zgodnjih sort hmelja na vseh pridelovalnih povr\u0161inah v Sloveniji. A letina predvsem zaradi to\u010de in nizkih temperatur v maju ne bo tako dobra kot lanska, ko ga je bilo za nekaj ve\u010d kot 3000 ton. Hmeljarji lahko letos pri\u010dakujejo skupno od 2200 do 2300 ton hmelja, kar je manj od dolgoletnega povpre\u010dja.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":373830,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[9212,1595],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n