Slovenski delodajalci \u017ee mesece opozarjajo na pomanjkanje kvalificirane delovne sile, urejanje papirjev za tuje delavce pa traja tudi po ve\u010d mesecev, je v za STA povedal \u0160ter in dogajanje ponazoril s primerom iz gradbeni\u0161tva.<\/p>\n
Delodajalcu se ponavadi mudi, zato ve\u010dina delavcev iz BiH “me\u010de v me\u0161alec ali vozi samokolnico”, \u0161e preden ima potrebno dovoljenje za prebivanje in delo. Organ, ki ga izdaja, pa o vsakem koraku, \u010de denimo manjka kak\u0161no potrdilo, delavca prek slovenskega veleposlani\u0161tva v Sarajevu obve\u0161\u010da v BiH, a neuspe\u0161no, saj je v Sloveniji. Obvestilo roma nazaj v Ljubljano, ko kon\u010dno pride do delavca, pa ga mora delodajalec peljati v Sarajevo, kjer da prstne odtise in predlo\u017ei ustrezne dokumente. Postopek se preseli nazaj na slovenski organ, ki izda dovoljenje, a ga spet po\u0161lje v BiH, tako da ga mora iti delavec, ki dela v Sloveniji, iskat tja.<\/p>\n
“Minila sta dva ali trije meseci. Delodajalec je upravi\u010deno besen kot ris,” je postopke komentiral \u0160ter.<\/p>\n
Pri tem je izpostavil, da je ureditev slaba tudi za tujce, ki bi radi v Sloveniji \u0161tudirali, raziskovalce, gostujo\u010de profesorje, umetnike, strokovnjake. “Kitajski baletki, ki iz \u0160vice pride v ansambel SNG Opera in balet Ljubljana, re\u010demo, da ne more tu vlo\u017eiti pro\u0161nje za dovoljenje za prebivanje. \u010ceprav je zaposlena v \u0160vici in nikoli ni bila na Kitajskem, jo po\u0161ljemo v Peking, kjer mora pridobiti potrdilo o nekaznovanju in vlo\u017eiti vlogo ter po\u010dakati, da bo ta odobrena,” je bil oster. Enako bi bilo, \u010de bi denimo nujno potrebovali strokovnjaka za vzdr\u017eevanje Nuklearne elektrarne Kr\u0161ko, ki bi bil iz dr\u017eave zunaj EU, je navedel.<\/p>\n
“Imamo predpise, ki so popolnoma ne\u017eivljenjski in obremenjujemo tiste, ki bi pri\u0161li k nam z dobrimi nameni. “To je popoln nesmisel, druge dr\u017eave EU nimajo tovrstnih omejitev, pa\u010d pa postavljajo omejitve za tiste, ki jih je res treba preveriti,” je povedal. “Resni ljudje ugotovijo, da smo dale\u010d za leseno sekiro,” je opozoril in dodal, da gredo potem raje v druge dr\u017eave, Slovenija pa je na izgubi.<\/p>\n
Ministrstvo za zunanje zadeve zaradi te problematike \u017ee vrsto let poziva k spremembi zakona o tujcih, ki bi poenostavile in skraj\u0161ale postopek, a neuspe\u0161no. Temu se namre\u010d, tako \u0160ter, ves \u010das upira ministrstvo za notranje zadeve, pristojno za ta zakon, in sicer z argumentom zagotavljanja varnosti.<\/p>\n
V mandatu te vlade pa jim je le uspelo svoj predlog spraviti v medresorsko usklajevanje. Ta bi slovenskim delodajalcem, ki nujno potrebujejo delavce, omogo\u010dil, da urejajo papirje za delavce kot njihovi poobla\u0161\u010denci. To bi postopke olaj\u0161alo \u010dasovno in cenovno, tako da bi bili namesto v treh mesecih zaklju\u010deni v najve\u010d treh tednih, je poudaril sogovornik.<\/p>\n
\u0160ter verjame, da bi z njihovim predlogom ote\u017eili tudi delo posrednikom, ki ustanavljajo podjetja oz. agencije za t. i. leasing delovne sile in \u017eelijo tujcem v Sloveniji omogo\u010diti kar najhitrej\u0161o pot v druge dr\u017eave EU.<\/p>\n
Te “prodajalne delavcev” so po njegovih besedah ugotovile, da je najceneje, da se tuje delavce zaposli na Slova\u0161kem, saj jim tam ni treba pla\u010devati prihoda in odhoda na delo ter malice, zaradi \u010desar so ustanovile podru\u017enice v Bratislavi. Bosanski delavci se tako s pomo\u010djo slovenskega podjetja zaposlijo na Slova\u0161kem, od tam pa odidejo na delo v Nem\u010dijo. “Je to kaj drugega kot zaslu\u017ekarstvo najni\u017eje vrste?” se spra\u0161uje.<\/p>\n
Napotitve (tujih) delavcev iz Slovenije v druge dr\u017eave EU vidi kot “zvodni\u0161tvo, ki bi moralo biti kaznivo”. “Zanimivo, nobena druga dr\u017eava s podobnim statusom, kot ga ima Slovenija, niti Bolgarija, Romunija, Mad\u017earska, \u010ce\u0161ka, Slova\u0161ka, nima tovrstnega obsega. Oni v Nem\u010dijo po\u0161ljejo nekaj deset delavcev letno, mi pa med 30.000 in 60.000,” je opozoril. V tej lu\u010di se ne \u010dudi postopkom, ki so zaradi tega zoper Slovenijo spro\u017eeni pri Evropski komisiji.<\/p>\n
S predlogom ministrstva bi po njegovih besedah zajezili tudi t.i. scouting za tuje \u0161tudente. Tudi ta pojav je orisal na primeru, in sicer kamerunskega fanta, starega kak\u0161nih 20 let: “Pot iz Kameruna v Evropo stane med 20.000 in 50.000 evrov, ker je treba kupiti la\u017ene dokumente, pa to, drugo, tretje, \u010de ga nekdo vpi\u0161e na slovensko fakulteto, kar \u017ee predstavlja vstopnico v Evropo, pa to ne stane skoraj ni\u010d.”<\/p>\n
Ministrstvo za zunanje zadeve se zato zavzema za postopke, s katerimi bi se zahtevalo ustrezne dokumente in preverilo, ali tak\u0161ni mladi ljudje res prihajajo v Slovenijo na \u0161tudij, ali imajo ustrezno znanje ipd.<\/p>\n
Predlog ministrstva za zunanje zadeve je sicer v medresorskem usklajevanju \u017ee od lanskega leta, \u0160ter pa je glede podpore optimist.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Delodajalci se pri zaposlovanju tujcev sre\u010dujejo z ovirami in so upravi\u010deno besni, zakonodaja je ne\u017eivljenjska in za svetom, izgublja pa Slovenija, je za STA dejal vodja konzularne slu\u017ebe zunanjega ministrstva Andrej \u0160ter. Ministrstvo zato predlaga spremembe, ki bi postopke skraj\u0161ale, pocenile, hkrati pa zajezile izkori\u0161\u010danje in zaslu\u017ekarstvo.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":387504,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[1595,5746,6300],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n