Danes objavljeno analizo sta izvedla Evropski univerzitetni in\u0161titut (EUI) s sede\u017eem v Bruslju in In\u0161titut za svetovno ekonomijo (IfW) iz Kiela. Zajela je 12.000 ljudi iz Avstrije, Francije, Nem\u010dije, Mad\u017earske, Italije, Poljske, \u0160panije in \u0160vedske.<\/p>\n
Raziskovalce je zanimalo, \u010demu so vpra\u0161ani bolj naklonjeni, ko gre za azilne in begunske politike, in sicer na \u0161estih podro\u010djih. Preu\u010dili so, kak\u0161ni ureditvi so ljudje bolj naklonjeni, ko gre za pro\u0161nje za azil, preselitev priznanih beguncev v druge dr\u017eave in vra\u010danje zavrnjenih prosilcev za azil v dr\u017eave, kjer bi lahko bili ogro\u017eeni.<\/p>\n
Analizirali so tudi, kak\u0161ne so preference ljudi, ko gre za zdru\u017eevanje dru\u017ein beguncev, odlo\u010danje o begunski politiki na nacionalni ravni ali na ravni EU ter finan\u010dno pomo\u010d dr\u017eavam ne\u010dlanicam EU, ki gostijo begunce. Pri tem so raziskovalci preu\u010dili tudi, koliko so preference ljudi odvisne od oblikovanja azilnih in begunskih politik, \u0161e posebej, \u010de so vanj vklju\u010dene omejitve in pogoji.<\/p>\n
Ugotovili so, da so ljudje v vseh osmih preu\u010denih dr\u017eavah naklonjeni za\u0161\u010diti beguncev in prosilcev za azil, a dajejo prednost tak\u0161ni, ki vklju\u010duje omejitve in pogoje. Tako se je pokazalo tudi med vpra\u0161animi na Mad\u017earskem, \u010deprav je tamkaj\u0161nja vlada dobro znana po beguncem nenaklonjenih politi\u010dnih stali\u0161\u010dih.<\/p>\n
“Pogosto sli\u0161imo, da so Evropejci brezupno razdeljeni, ko gre za azilne in begunske politike. A nova raziskava je ravno nasprotno pokazala neverjetne podobnosti v mnenju do teh politik po razli\u010dnih evropskih dr\u017eavah. Evropejci si \u017eelijo za\u0161\u010dititi prosilce za azil in begunce, a so pri tem bolj naklonjeni politikam, ki vklju\u010dujejo omejitve in pogoje. Oblikovalci politik bi se morali zavedati, da so ljudje v evropskih dr\u017eavah pri tem vpra\u0161anju bolj enotni kot razdeljeni,” je komentiral soavtor \u0161tudije Martin Ruhs.<\/p>\n
Kot so \u0161e zapisali pri EUI, gre za novo vrsto analize azilnih in begunskih politikih. V minulih letih je bilo sicer veliko raziskav o javnem mnenju o priseljevanju in migrantih na splo\u0161no, manj o mnenju glede prosilcev za azil in beguncev, skoraj ni\u010d pa o tem, kak\u0161no je mnenje Evropejcev o razli\u010dnih vidikih azilnih in begunskih politik.<\/p>\n
Po mnenju EUI bo nova analiza v pomo\u010d pri razpravah o tem, kako reformirati azilno in begunsko politiko v Evropi in \u0161ir\u0161e. O migracijah bodo prihodnji teden na sre\u010danju v Luxembourgu znova razpravljali notranji ministri \u010dlanic, 17. in 18. oktobra pa tudi evropski voditelji.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Evropejci si \u017eelijo za\u0161\u010dititi begunce, a so pri tem bolj naklonjeni politikam, ki to za\u0161\u010dito omejujejo in pogojujejo, ka\u017ee analiza mnenj 12.000 ljudi iz osmih \u010dlanic EU. Gre za prvo tovrstno \u0161tudijo, iz nje pa izhaja, da imajo ljudje podoben pogled na azilne in begunske politike ne glede na to, ali \u017eivijo na \u0160vedskem ali na Mad\u017earskem.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":407512,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[5088,1606,1768,2869,5465],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n