Kot so za STA pojasnili v Energetiki Ljubljana, ki skrbi za najve\u010dji sistem daljinskega ogrevanja v dr\u017eavi, imajo dva sistema za oskrbo z energijo: sistem daljinskega ogrevanja in sistem oskrbe z zemeljskim plinom, ki delujeta vse dni v letu. Ogrevanje se je \u017ee za\u010delo, po pri\u010dakovanjih bo v dveh tednih priklopljena vsa mre\u017ea daljinskega ogrevanja.<\/p>\n
Sistem daljinskega ogrevanja se razprostira predvsem v osrednjem delu prestolnice. Z vro\u010do vodo za potrebe ogrevanja in pripravo sanitarne tople vode oskrbuje okoli 64.700 uporabnikov, od tega 59.000 gospodinjskih in 5700 poslovnih. Sistem oskrbe s plinom pa se razprostira tudi na obrobju mesta in v nekaterih sosednjih ob\u010dinah. S plinom se za ogrevanje, pripravo sanitarne tople vode ali za kuho trenutno oskrbuje okoli 64.000 uporabnikov, od tega 61.000 gospodinjskih in 3000 poslovnih.<\/p>\n
Toploto za potrebe sistema daljinskega ogrevanja Ljubljane, ki jo zagotavlja Energetika Ljubljana, ve\u010dinoma proizvedejo v toplarni Te-Tol, za katero je glavni energent premog, 16 odstotkov pa predstavlja lesna biomasa. Del toplote proizvedejo tudi v enoti v \u0160i\u0161ki iz zemeljskega plina.<\/p>\n
V Mariboru za daljinsko ogrevanje 12.950 stanovanj ter 330 ostalih industrijskih, poslovnih in javnih objektov skrbi tamkaj\u0161nje javno podjetje Energetika. Kot je za STA povedal vodja distribucije Mitja Dolin\u0161ek, glede na vremensko napoved izpolnitev pogojev za vklju\u010ditev ogrevanja vsem ve\u010dstanovanjskim objektom pri\u010dakujejo ta konec tedna.<\/p>\n
Medtem ko se v poslovnih objektih za vklju\u010ditev ogrevanja odlo\u010dajo glede na lastne potrebe, pa se v starej\u0161ih ve\u010dstanovanjskih objektih s centralnim sistemom ogrevanja v skupni sistem ogrevanja vklju\u010dijo dan po tem, ko zunanja temperatura trikrat zapored ob 21. uri pade pod 12 stopinj Celzija, \u010de eta\u017eni lastniki vklju\u010ditve ne naro\u010dijo \u017ee prej. Stanovalci v veliki ve\u010dini novej\u0161ih objektov z vgrajenimi sekundarnimi stanovanjskimi toplotnimi podpostajami se lahko o ogrevanju stanovanj odlo\u010dajo individualno.<\/p>\n
V mariborski Energetiki sku\u0161ajo sicer \u010dim vi\u0161ji dele\u017e toplotne energije proizvesti iz kogeneracij. Predlani so tako uspeli s podporo Agencije za energijo obnoviti soproizvodnjo toplotne in elektri\u010dne energije na dveh postajah, s \u010dimer so lani dele\u017e iz tovrstnih virov povi\u0161ali \u017ee na skoraj 60 odstotkov.<\/p>\n
Javne slu\u017ebe Ptuj so v najstarej\u0161em slovenskem mestu ogrevalne naprave zagnali v \u010detrtek, po besedah vodje energetskega podro\u010dja Roberta Polanca pa bo nadaljnje obratovanje odvisno od odjema toplote s strani uporabnikov in zunanjih temperatur.<\/p>\n
Tudi v Celju se je ogrevalna sezona za\u010dela ta teden. Preko sistema daljinskega ogrevanja Energetika Celje ogreva 17.000 Celjanov, predvsem na obmo\u010dju Hudinje, Nove vasi, Lave, Otoka in Golovca. V sistem je poleg ve\u010dstanovanjskih objektov vklju\u010denih tudi 10 \u0161ol in vrtcev, bazen in 144 lokalov. Glavni viri toplote so odpadki iz Toplarne Celje, zemeljski plin in biomasa iz furnirnice.<\/p>\n
V \u0160ale\u0161ki dolini distribucijski sistem toplote deluje vse leto, tako da je tudi ogrevanje posameznih objektov mogo\u010de skozi vse leto, razen ko je to tehni\u010dno onemogo\u010deno. Posamezen objekt se lahko za\u010dne ogrevati, kadarkoli to \u017eelijo odjemalci v njem, so za STA povedali v Komunalnem podjetju Velenje. V sistem je vklju\u010denih 439 ve\u010dstanovanjskih objektov in 11.230 gospodinjstev. Toploto zagotavlja Termoelektrarna \u0160o\u0161tanj.<\/p>\n
V Kranju imajo dva sistema daljinskega ogrevanja, na katera je priklju\u010denih 5200 uporabnikov. Postopen zagon kotlovnic so, kot je za STA pojasnil vodja dejavnosti toplotne oskrbe v dru\u017ebi Domplan Vlado Ah\u010din, za\u010deli sredi tedna. Do konca tedna bo ogrevanje vzpostavljeno povsod, razen v kotlovnicah, pri katerih se bodo uporabniki ve\u010dinsko odlo\u010dili, da z za\u010detkom \u0161e po\u010dakajo.<\/p>\n
Ogrevanje bodo za\u010deli tudi v kotlovnicah, ki jih ima Domplan v upravljanju po nekaterih ostalih ob\u010dinah na \u0161ir\u0161em obmo\u010dju Gorenjske. Domplan namre\u010d upravlja ve\u010d kot 50 kotlovnic v ob\u010dinah Kranj, Naklo, Tr\u017ei\u010d, Cerklje, \u0160en\u010dur, Dom\u017eale, Medvode in \u0160kofja Loka. Glavna energenta oz. vira ogrevanja sta zemeljski plin in toplota iz kongregacije.<\/p>\n
Na obmo\u010dju Mestne ob\u010dine Slovenj Gradec se je ogrevalna sezona za\u010dela prej\u0161nji teden, ko je Komunala Slovenj Gradec za\u010dela ogrevanje vseh odjemalcev po ustaljenem vrstnem redu. Na ogrevanje je priklju\u010denih 46 individualnih odjemalcev, 61 ve\u010dstanovanjskih objektov in 67 ostalih odjemalcev, kot so vrtci, \u0161ole, telovadnice, javne ustanove, obrtniki in gospodarstvo. V Slovenj Gradcu se vsa toplota za potrebe daljinskega sistema ogrevanja proizvaja v toplarni \u0160tibuh, kot gorivo pa uporabljajo zemeljski plin, je za STA dejal vodja energetike pri Komunali Slovenj Gradec Darijan Plaz.<\/p>\n
V omenjenih mestih so lani kurilno sezono za\u010deli prej kot letos, proti koncu septembra, bila pa je precej dolga. Ve\u010dinoma se je kon\u010dala konec maja – npr. v Ljubljani je trajala 247 dni, Slovenj Gradcu 239 dni, na Ptuju pa 235 dni.<\/p>\n
V Murski Soboti pa ogrevalne naprave zagnali v petek. Ogrevajo 2000 stanovanj in poslovnih prostorov s 110.000 kvadratnih metrov ogrevalne povr\u0161ine. Kot so dodali, za Mursko Soboto velja, da se veliko eta\u017enih lastnikov zaradi zastarele opreme odlo\u010da za zamenjavo vira ogrevanja, in sicer za prehod s kurilnega olja predvsem na toplotne \u010drpalke in zemeljski plin.<\/p>\n
Sistemi daljinske toplote so sicer zna\u010dilni predvsem za ve\u010dstanovanjske stavbe, v hi\u0161ah pa so najpogostej\u0161a centralna ogrevanja na drva ali kurilno olje, je pokazala zadnja raziskava energetske u\u010dinkovitosti Slovenije (Reus), nad katero bdi dru\u017eba Informa Echo, iz leta 2017.<\/p>\n
Najve\u010d slovenskih gospodinjstev ima v zimskem \u010dasu oz. kurilni sezoni temperaturo v stanovanju podnevi nastavljeno na od 19 do 22 stopinj Celzija, kar je v skladu z nasveti strokovnjakov. Povpre\u010dna slovenska dru\u017eina za ogrevanje porabi nekaj ve\u010d kot 1500 evrov na sezono, je \u0161e pokazala raziskava Reus.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Medtem ko so nekatera gospodinjstva, ki imajo svoja kuri\u0161\u010da, ta \u017ee zagnala, se za\u010denja tudi ogrevanje v sistemih daljinskega ogrevanja, ki so zna\u010dilna za ve\u010dja mesta. Ogrevanje je tako steklo po vsej dr\u017eavi.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":378082,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[12030,10430,1595],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n