Vsaj enkrat v \u017eivljenju se vsak \u010detrti \u010dlovek sre\u010da neko du\u0161evno motnjo. “Ve\u010dina se sre\u010da samo enkrat in z bla\u017ejo motnjo, nekateri pa imajo tudi hude te\u017eave. Ocenjujemo, da ima vsaka tretja dru\u017eina \u010dlana, ki ima neke te\u017eave v du\u0161evnem zdravju,” je pojasnila Mojca Z. Dernov\u0161ek iz In\u0161tituta Karakter.<\/p>\n
Hude du\u0161evne motnje se pojavljajo povsod enako, zahodni, razviti svet pa se sre\u010duje z epidemijo stresnih in anksioznih motenj ter depresije. “V Sloveniji imamo ve\u010d te\u017eav zaradi samomorilnega vedenja in motenj, ki so povezane s pretirano rabo alkohola,” je povedala Dernov\u0161kova.<\/p>\n
Pri obravnavi du\u0161evnih te\u017eav je klju\u010dna hitra obravnava. Tako je lahko zdravljenje kraj\u0161e in uspe\u0161nej\u0161e, potreba po zdravilih pa je manj\u0161a. Le slaba \u010detrtina oseb, ki potrebujejo pomo\u010d, pa to tudi poi\u0161\u010de, je izpostavila \u0160prahova.<\/p>\n
Pomo\u010d je sicer bolnikom na voljo po celotni Sloveniji, vendar se bolniki predvsem zaradi stigme raje odlo\u010dajo za zdravljenje v oddaljenih krajih. Pomo\u010d je mogo\u010de poiskati pri osebnem zdravniku, psihiatru, za katerega bolnik sicer ne potrebuje napotnice, v centrih za du\u0161evno zdravje in tudi v nevladnih organizacijah.<\/p>\n
“Pri bla\u017ejih stvareh lahko pomaga tudi rama partnerja ali prijateljev,” je dodala Dernov\u0161kova.<\/p>\n
Izpostavila pa je problem dostopnosti in predolgih \u010dakalnih dob. Na pomo\u010d \u010dakajo enako dolgo vsi bolniki, ne glede na te\u017eave, ki jih imajo, je opozorila Dernov\u0161kova. “To je, kot da bi dali vse ljudi s te\u017eavami s srcem v eno \u010dakalno vrsto, tudi tiste, ki imajo morda v tem trenutku sr\u010dni infarkt,” je pojasnila.<\/p>\n
Pomo\u010d pa je mogo\u010de poiskati tudi v centrih du\u0161evnega zdravja, ki so namenjeni otrokom in odraslim. V resoluciji o nacionalnem programu du\u0161evnega zdravja 2018-2028 je predvidenih 25 centrov za otroke in 25 za odrasle, je pojasnila generalna direktorica direktorata za javno zdravje Mojca Gobec. Trenutno polno delujeta dva centra, do konca leta pa naj bi vrata odprlo skupaj 20 centrov.<\/p>\n
O du\u0161evnem zdravju pa izobra\u017euje tudi projekt Omra, ki te\u010de \u017ee poldrugo leto. V sklopu projekta so predvsem v severovzhodni Sloveniji izvedli 22 delavnic, ki se jih je udele\u017eilo ve\u010d kot 900 ljudi. Vzpostavili so tudi spletno platformo, ki izobra\u017euje o du\u0161evnem zdravju in pomaga poiskati ustrezno pomo\u010d. Udele\u017eence so seznanili s pomenom du\u0161evnega zdravja, predstavili so tudi zgodnje znake motenj razpolo\u017eenj in kje poiskati pomo\u010d.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Zdravja ni brez du\u0161evnega zdravja, so ob dana\u0161njem mednarodnem dnevu du\u0161evnega zdravja poudarili sodelujo\u010di na novinarski konferenci. Predstojnica Dru\u017ebenomedicinskega in\u0161tituta ZRC SAZU Lilijana \u0160prah je pojasnila, da du\u0161evno zdravje postaja eden najve\u010djih javnozdravstvenih problemov. Ljudje pa, predvsem zaradi stigme, redko poi\u0161\u010dejo pomo\u010d.<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[6643,14883],"source":[1335,1336,1334],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n