Ob\u010dinski prora\u010dun za leto 2020 je te\u017eak 414 milijonov evrov, za leto 2021 pa 414,6 milijona evrov. Kot je strnila vodja oddelka za finance in ra\u010dunovodstvo Sa\u0161a Bistan, bo prihodnje leto za investicije namenjenih 154,3 milijona evrov, leto pozneje pa 157,4 milijona evrov. Najve\u010d denarja bo namenjenega za projekt povezovalnega kanala C0 v ob\u010dini z nadgradnjo odvajanja komunalne odpadne vode v ob\u010dinah Medvode in Vodice, in sicer prihodnje leto 52 milijonov, leta 2021 pa 53 milijonov evrov.<\/p>\n
Na podro\u010dju stanovanjske politike bo ob\u010dina prihodnje leto namensko premo\u017eenje ob\u010dinskemu stanovanjskemu skladu pove\u010dala za 2,2 milijona evrov, leto pozneje za 7,2 milijona evrov.<\/p>\n
Za odpla\u010devanje dolga pa bo ob\u010dina prihodnje leto namenila 12,5 milijona evrov in leto pozneje 13,1 milijona evrov. Odpla\u010devanje dolga bo tako \u0161e naprej presegalo na\u010drtovano zadol\u017eevanje, je poudarila Bistanova.<\/p>\n
Med novimi projekti, vklju\u010denimi v prora\u010dun, je na\u0161tela centra v \u010detrtnih skupnostih Jar\u0161e in Vi\u010d, projekte komunalnega opremljanja na ve\u010d koncih ob\u010dine, tretjo fazo projekta Energetska obnova Ljubljane (Eol), urejanje ulice Be\u017eigrad in nadaljevanje obnove Ljubljanskega gradu.<\/p>\n
Prav padec sredstev, namenjenih obnovi gradu, je zmotil svetnika SMC Dragana Mati\u0107a (SMC), ki je tudi sicer izpostavil zni\u017eevanje sredstev za ohranjanje kulturne dedi\u0161\u010dine v ob\u010dini. Kot je dejal, je prihodnje leto za to namenjenih 1,17 milijona evrov, leto pozneje \u017ee manj kot milijon evrov. “Mizeren” se mu zdi tudi dele\u017e sredstev, namenjen odkupu umetni\u0161kih del. “10.000 evrov na letni ravni se mi zdi za najlep\u0161e mesto na svetu in prestolnico kulture zelo zelo malo,” je dejal. Ljubljana za naziv Evropska prestolnica kulture kandidira za leto 2025.<\/p>\n
Ljubljanski \u017eupan Zoran Jankovi\u0107 je odgovoril, da ob\u010dina \u0161e naprej ostaja zgled mestom, tudi po Evropi, ko gre za kulturo. Izpostavil je, da mesto kulturi \u0161e vedno namenja 11 odstotkov prora\u010duna in dodal, da “kultura ni stro\u0161ek, ampak investicija”.<\/p>\n
Svetnica Ksenija Sever (SDS) je izpostavila, da so nekatere postavke v osnutkih prora\u010dunov za prihodnji dve leti popolnoma enake, ob \u010demer je prepri\u010dana, da bo realno sliko prinesel \u0161ele zaklju\u010dni ra\u010dun leto\u0161njega prora\u010duna, ko bodo projekti, ki ne bodo realizirani, preneseni v prihodnje leto.<\/p>\n
Pove\u010danje sredstev na prihodkovni strani prora\u010dunov za leti 2020 in 2021 pa je pozdravil vodja svetni\u0161kega kluba SD Marko Koprivc. “Prisoten je tudi trend razdol\u017eevanja, kar je absolutno pozitivno in odpira potencial za nov razvojni cikel,” je dejal.<\/p>\n
V Levici pa so izrazili upanje, da prora\u010dunska dokumenta nista preve\u010d optimisti\u010dno na\u010drtovana kot v preteklih letih. Jankovi\u0107 je poudaril, da sta in da bo tako tudi v prihodnje.<\/p>\n
Svetnica Ur\u0161ka Honzak (Levica) je bila kriti\u010dna, da je v dokumentih za bla\u017eenje podnebnih sprememb namenjen le milijon evrov, medtem ko se sredstva za notranjo varnost pove\u010dujejo za milijon evrov. “Od kdaj je Slovenija ogro\u017eena dr\u017eava,” je dejala in vpra\u0161ala, \u010de ne bi bilo bolj smiselno sredstev namesto nami\u0161ljenim gro\u017enjam nameniti tistim, ki dejansko grozijo mestu, pri \u010demer je opozorila tudi na stanovanjsko problematiko.<\/p>\n
Na\u010drtovano pove\u010danje premo\u017eenja stanovanjskega sklada v prihodnjih letih je po njeni oceni “absolutno prenizko”, saj po nekaterih ocenah Ljubljani primanjkuje 10.000 najemnih javnih stanovanj.<\/p>\n
Glede pove\u010danja sredstev za notranjo varnost je Jankovi\u0107 pojasnil, da gre za evropska sredstva in se lahko porabijo samo v ta namen.<\/p>\n
Po kraj\u0161i razpravi so svetniki danes potrdili tudi drugi rebalans leto\u0161njega prora\u010duna, ki je vreden 396,6 milijona evrov in s tem za 19,6 milijona evrov ni\u017eji od veljavnega. Kot je pojasnila Bistanova, je zadol\u017eevanje \u0161e naprej predvideno v vi\u0161ini 10 milijonov evrov, odpla\u010dilo dolga pa bo s predvidenimi 12 milijoni evrov preseglo zadol\u017eevanje. Ob tem je spomnila, da je bil Mol po prvi polovici leta zadol\u017een za 86,5 milijona evrov.<\/p>\n
Rebalans sicer najve\u010djo spremembo prina\u0161a na podro\u010dju pred\u0161olske vzgoje in izobra\u017eevanja, ker se sredstva pove\u010dujejo za osem milijonov evrov, drugo najvi\u0161je pove\u010danje sredstev je predvideno za projekt Eol, in sicer za \u0161tiri milijone evrov.<\/p>\n
Severjevo (SDS) je v rebalansu med drugim zmotilo znatno zmanj\u0161anje prihodkov s strani EU in dr\u017eave. Kot je izpostavila, so ta namesto v vi\u0161ini 52,5 milijona evrov predvidena le \u0161e v vi\u0161ini 26 milijonov evrov. “Ker se ta sredstva koristijo v dolo\u010denem obdobju oz. finan\u010dni perspektivi upam, da se bodo odobrena sredstva v roku po\u010drpala,” je pozvala.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Ljubljanski mestni svetniki so na dana\u0161nji seji potrdili osnutka prora\u010dunskih dokumentov za leti 2020 in 2021, ki sta vredna po dobrih 400 milijonov evrov. V razpravi so opozicijski svetniki med drugim opozorili na zni\u017eevanje sredstev na kulturnih postavkah, prav tako je bilo sli\u0161ati pozive k ve\u010djemu vlaganju v re\u0161evanje stanovanjske problematike.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":408789,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[1633,1595],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n