Kot so opozorili statistiki, bi bila koli\u010dina odpadne hrane lahko precej manj\u0161a, “\u010de bi bil na\u0161 odnos do hrane druga\u010den in bi poskrbeli, da hrana ne bi pristala med odpadki”.<\/p>\n
Po njihovi oceni je bilo namre\u010d med odpadno hrano 38 odstotkov u\u017eitnega dela, to koli\u010dino pa bi lahko “z ozave\u0161\u010danjem in pravilnim odnosom do hrane zmanj\u0161ali ali prepre\u010dili”. 62 odstotkov odpadne hrane so bili medtem neu\u017eitni deli, denimo kosti, ko\u0161\u010dice, olupki, jaj\u010dne lupine, lupine, lu\u0161\u010dine in podobno.<\/p>\n
Tako kot v prej\u0161njih letih je tudi lani ve\u010d kot polovica odpadne hrane nastala v gospodinjstvih, in sicer 52 odstotkov ali skoraj 73.200 ton. Tretjina odpadne hrane (skoraj 42.100 ton) je nastala v gostinstvu in drugih dejavnostih, v katerih se stre\u017ee hrana, denimo v \u0161olah, vrtcih, bolni\u0161nicah, domovih za ostarele.<\/p>\n
Desetina odpadne hrane (okoli 13.800 ton) je nastala v distribuciji in trgovinah z \u017eivili zaradi po\u0161kodb pri transportu, nepravilnega skladi\u0161\u010denja, prete\u010denega roka uporabe.<\/p>\n
Malo manj kot desetina (okoli 10.800 ton) odpadne hrane pa je nastala pri proizvodnji hrane, pri \u010demer ostanki organskega izvora, ki izvirajo iz dejavnosti proizvodnje hrane in se preusmerjajo v proizvodnjo krme za \u017eivali, ne sodijo med odpadno hrano.<\/p>\n
V vseh omenjenih dejavnostih je lani koli\u010dinsko nastalo ve\u010d odpadne hrane kot leto dni pred tem: v gospodinjstvih za osem odstotkov ve\u010d, v gostinstvu in drugih dejavnostih, kjer se stre\u017ee hrana, za skoraj \u0161tiri odstotke ve\u010d, v distribuciji in trgovini z \u017eivili za skoraj pet odstotkov ve\u010d in v proizvodnji hrane za tri odstotke ve\u010d.<\/p>\n
“Upo\u0161tevati pa je treba, da je bila koli\u010dina odpadne hrane v letu 2018 glede na leto 2017 ve\u010dja predvsem zato, ker je bila tudi koli\u010dina v letu 2018 zbranih biorazgradljivih odpadkov v okviru javnega odvoza ve\u010dja kot v letu 2017,” so izpostavili na statisti\u010dnem uradu.<\/p>\n
Hrana, ki so jo lani zavrgla gospodinjstva, je predstavljala 11 odstotkov vseh v gospodinjstvih nastalih komunalnih odpadkov.<\/p>\n
Najve\u010dja koli\u010dina odpadne hrane, ki je v letu 2018 kon\u010dala v sistemu ravnanja z odpadki, 48 odstotkov, je bila predelana v bioplinarnah, 29 odstotkov je bilo predelane v kompostarnah, 21 odstotkov pa je bilo pred odlaganjem biolo\u0161ko stabilizirane.<\/p>\n
Po letu 2015 je namre\u010d treba skladno z veljavno odpadkovno zakonodajo vso odpadno hrano, ki se zbere skupaj z me\u0161animi komunalnimi odpadki, pred odlaganjem biolo\u0161ko stabilizirati v obratih za mehansko biolo\u0161ko obdelavo me\u0161anih komunalnih odpadkov.<\/p>\n
Dva odstotka odpadne hrane se je lani obdelalo z drugimi na\u010dini obdelave (na primer sose\u017eig in se\u017eig, ponovno rafiniranje olja ter drugi postopki biolo\u0161ke predelave).<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
V Sloveniji je v letu 2018 nastalo skoraj 139.900 ton odpadne hrane, kar pomeni 68 kilogramov na prebivalca oziroma \u0161tiri kilograme ve\u010d kot leta 2017. Polovica je je nastalo v gospodinjstvih. Odpadna hrana je sicer predstavljala 11 odstotkov vseh v gospodinjstvih nastalih komunalnih odpadkov, je danes objavil dr\u017eavni statisti\u010dni urad.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":325105,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[5491,1595,5888],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n