V Sloveniji so zna\u010dilno prizori\u0161\u010de za no\u010d \u010darovnic, 31. oktober, gradovi. Blejski grad, pod katerega so \u017ee v nedeljo postavili srednjeve\u0161ki tabor, se bo tudi letos za en dan prelevil v dvorec gnusa, strahu in trepeta. Mlaj\u0161e otroke v \u010detrtek dopoldne vabijo, da se zglasijo na grajskem parkiri\u0161\u010du. Prejeli bodo navodila za raziskovanje gradu. A s seboj morajo pripeljati star\u0161e, da jih ne bi bilo samih doma strah. Starej\u0161i otroci in odrasli pa bodo lahko popoldne do\u017eiveli v \u017eivo nekatere najbolj kultne grozljivke.<\/p>\n
Tudi grad Bogen\u0161perk bo zadnji oktobrski dan za\u010daran. Ljubitelji \u010darovni\u0161kih skrivnosti in mistike bodo iskali skriti zaklad, se prebijali po poteh stra\u0161nega labirinta, ustvarjali \u010darovni\u0161ke izdelke, izrezovali bu\u010de in se sprehodili skozi za\u010darano tr\u017enico. Program bodo zaokro\u017eili z grajskim halloween partyjem, na katerem bodo me\u0161ali \u010darovni\u0161ke koktejle in za\u010darane napoje.<\/p>\n
V Dvorcu Raki\u010dan pri Murski Soboti, kjer se je tridnevno \u010darovni\u0161ko rajanje za\u010delo \u017ee v soboto, pa bo najbolj zakleto v sredo. Najprej bodo povabili na \u010darovni\u0161ke predstave, na srednjeve\u0161ki nastop z vite\u0161kim turnirjem, trebu\u0161nim plesom in ognjenim \u0161ovom, nekaj po 20. uri pa bodo pri\u017egali grmado. Nastopi glasbenih skupin, ki bodo sledili, se bodo zavlekli v zgodnje jutranje ure.<\/p>\n
Za\u010darani ljubljanski \u017eivalski vrt, ki \u017ee vse od konca minulega tedna vodi na oglede zacopranih koti\u010dkov, bo tudi v \u010detrtek povabil na no\u010dni ogled. Zadnje oktobrske dni pa lahko otroci in odrasli preizku\u0161ajo svoje meje poguma tudi v Rovih pod starim Kranjem. Za\u010darani bodo tudi \u0161tevilni no\u010dni klubi, ljubljanski Kinodvor pa bo za ljubitelje grozljivk v \u010detrtek pripravil \u017ee 12. no\u010d grozljivk, halloween horror maraton groze, gorja in grav\u017ea, v okviru katerega se bo zvrstilo pet filmov.<\/p>\n
No\u010d \u010darovnic ima svoj izvor v keltskem prazniku samhain. Kelti so ga praznovali 1. novembra, ki se za\u010dne po nekdanjih predstavah \u017ee s predve\u010derom. Verjeli so, da mrtvi na ta dan poslednji\u010d pridejo v svet \u017eivih. Praznik je pri Angle\u017eih kasneje z nastopom kr\u0161\u010danstva prekril halloween, kar je skraj\u0161ana oblika za “all hallows’ eve” oz. za predve\u010der dneva vseh svetnikov.<\/p>\n
Kelti so \u010das samhaina razumeli kot liminalno obdobje, ko je la\u017eje preiti meje med tostranstvom in onostranstvom. Tako so verjeli, da je treba duhove, ki naj bi v tem \u010dasu pri\u0161li na zemljo, pomiriti, da bodo ljudje in \u017eivina pre\u017eiveli zimo. Zunaj so jim kot darove pu\u0161\u010dali hrano in pija\u010do. Prav tako so verjeli, da se v tem \u010dasu na svoje domove vra\u010dajo du\u0161e prednikov. Prirejali so praznovanja, ki so se jih po takratnem verovanju udele\u017eile tudi te du\u0161e, v maskah pa so hodili od hi\u0161e do hi\u0161e, deklamirali in v pla\u010dilo dobili hrano.<\/p>\n
\u010cas v letu, ko ve\u010dji del dneva prevladuje tema, sicer \u010dloveka navdaja s tesnobnimi ob\u010dutki. \u010clovek je \u017eivo bitje, ki deluje podnevi. Tema pa je tako lahko vir strahu, je za STA dejal zaslu\u017eni profesor za ob\u010do psihologijo na ljubljanski filozofski fakulteti Marko Poli\u010d. Svetloba po njegovih besedah deluje neposredno na mo\u017egane in \u010de je je malo, se to lahko izrazi kot depresivnost.<\/p>\n
“Temo, ki ni najbolj prijetna okoli\u0161\u010dina za \u010dloveka, lahko v sodobnem svetu premagujemo s pomo\u010djo ve\u010d umetne lu\u010di, ki pa je v preteklosti ni bilo veliko ali pa je sploh ni bilo,” je spomnil. Tehnologija se danes po njegovih besedah postavlja kot nekak\u0161en vmesnik med nami in okoljem in spreminja pogoje, v katerih \u017eivimo. Sodobna svetila lahko \u017ee precej posnemajo son\u010dno svetlobo. Tako tema za nas ni ve\u010d tak problem, kot je bila za na\u0161e prednike, ki so \u017eiveli bli\u017eje naravi in bili tudi bolj odvisni od nje.<\/p>\n
Ve\u010d ko je svetlobnih dra\u017eljajev, bolj smo budni. V temi prej postanemo zaspani, razen \u010de nimamo kak\u0161nih drugih na\u010drtov, ki nas ohranjajo budne. Tudi na\u010drti namre\u010d dolo\u010dajo, kako se bomo po\u010dutili, je opozoril.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Bli\u017ea se \u010das, ko bodo imeli glavno besedo \u010darovnice in krvosesi. No\u010d \u010darovnic, ki smo jo v Sloveniji z veliko zadr\u017eanosti za\u010deli spoznavati proti koncu prej\u0161njega stoletja, smo \u017ee posvojili. Starej\u0161i so morda \u0161e nezaupljivi, a se najbr\u017e ne bodo mogli izogniti vsaj dolbenju bu\u010de, da jo bodo vnu\u010dki lahko odnesli v vrtec ali na po\u010ditni\u0161ko delavnico.<\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":409245,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[15003,1595,3142],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n