Oktober se je za\u010del in kon\u010dal s hladnimi dnevi. Temperaturnih rekordov nismo bele\u017eili, je bilo pa dolgo obdobje toplega vremena med 12. in 28. oktobrom, je povedal Gregor\u010di\u010d.<\/p>\n
Tak\u0161no obdobje suhega, son\u010dnega in toplega vremena, ki jeseni sledi obdobju hladnega vremena, imenujemo tudi babje poletje. Sicer se pogosto zgodi, da je vreme oktobra toplo od sedem do deset dni, topla obdobja, dolga dva tedna, pa so redka, je v podcastu Arsa ugotavljal klimatolog Gregor Verta\u010dnik.<\/p>\n
Eno dalj\u0161ih so slovenski meteorologi zabele\u017eili leta 2004, ko je lepo vreme vztrajalo od 20. oktobra do 5. novembra. Najtoplej\u0161i oktober so sicer v ve\u010djem delu Slovenije zabele\u017eili leta 1966. Takrat je bilo toplo od 3. do 27. oktobra.<\/p>\n
“Na mese\u010dnem nivoju bo leto\u0161nji oktober tam okoli petega mesta najtoplej\u0161ih oktobrov,” je za STA povedal Gregor\u010di\u010d.<\/p>\n
Toplo obdobje se je letos sicer zaklju\u010dilo s krompirjevimi po\u010ditnicami, hladno vreme pa je vztrajalo tudi \u010dez praznike. A zdaj naj bi se otoplilo, je napovedal Gregor\u010di\u010d. “Tudi nekaj de\u017eja lahko pri\u010dakujemo, za\u010den\u0161i z no\u010djo na nedeljo in potem od nedelje tudi v prvi polovici prihodnjega tedna,” je dodal.<\/p>\n
Tople oktobrske temperature pa se odra\u017eajo tudi v bolj barviti jeseni. Jesenske barve so najlep\u0161e, \u010de so dnevi \u0161e topli, no\u010di pa hladne. “To ne pomeni, da morajo biti temperature pod ni\u010dlo, ampak pod 10 stopinj,” je v podcastu pojasnila Ana \u017dust iz oddelka za agrometeorolo\u0161ke analize na Arsu.<\/p>\n
Listi dreves sicer proizvajajo ve\u010dino snovi, potrebnih za rast drevesa. Zeleni listi vsebujejo klorofil, ki daje listu zeleno barvo. Klorofil tudi iz son\u010dne svetlobe absorbira energijo. V listih pa so prisotna \u0161e druga barvila, a jih ve\u010dino leta prikriva velika koli\u010dina zelenega klorofila. Jeseni se zaradi sprememb dol\u017eine dnevne svetlobe in sprememb temperature klorofil razgradi, zelena barva izgine, rumene do oran\u017ene barve pa postanejo vidne in dajo listom zna\u010dilen jesenski sijaj, so pojasnili na Arsovi Facebook strani.<\/p>\n
Tudi jesenske barve pa je mogo\u010de primerjati s podatki izpred let. Dolgoletni podatki fenolo\u0161kih opazovanj ka\u017eejo, da se drevesa jesensko obarvajo kasneje kot pred petdesetimi leti. Na primer v Ljubljani rumenenje bukve nastopi v povpre\u010dju od sedem do osem dni kasneje kot \u0161e v za\u010detku sedemdesetih let preteklega stoletja, so \u0161e zapisali na Facebooku.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Leto\u0161nji oktober ni prinesel temperaturnih rekordov, je za STA pojasnil meteorolog Agencije RS za okolje (Arso) Brane Gregor\u010di\u010d. V oktobru smo imeli dolgo obrobje toplega vremena, ki pa se je kon\u010dalo ob za\u010detku po\u010ditnic. A se toplej\u0161i dnevi poznajo v barviti jeseni. Listje dreves se namre\u010d najlep\u0161e obarva ob toplih dnevih s hladnimi no\u010dmi.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":409428,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[1595,2149],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n