S sporazumom sta se dr\u017eavi dogovorili za ustanovitev pet\u010dlanskega arbitra\u017enega sodi\u0161\u010da, ki bo dokon\u010dno in zavezujo\u010de razsodilo o meji med dr\u017eavama. Sporazum je omogo\u010dil tudi sprostitev slovenske blokade v hrva\u0161kih pristopnih pogajanjih z EU in posledi\u010dno vstop Hrva\u0161ke v povezavo leta 2013.<\/p>\n
Hrva\u0161ka je zaradi, kot so utemeljili, nepovratne kompromitiranosti iz arbitra\u017enega procesa enostransko izstopila leta 2015 po prislu\u0161kovalni aferi. Pri tem je vztrajala tudi po odlo\u010ditvi arbitra\u017enega sodi\u0161\u010da, da slovenske kr\u0161itve postopka z nedovoljenimi pogovori med slovensko agentko in arbitrom, Simono Drenik in Jernejem Sekolcem, niso bile tako hude, da ne bi moglo izdati kon\u010dne razsodbe. Konec junija 2017 je sodi\u0161\u010de razsodbo tudi izdalo.<\/p>\n
Slovenija je tako 30. decembra 2017 za\u010dela uresni\u010devati arbitra\u017eno razsodbo, s katero sta dr\u017eavi prvi\u010d dobili mejo na morju, Hrva\u0161ka pa je ne priznava in se zavzema za nove dvostranske pogovore. Slovenija pogovore zavra\u010da in se je pripravljena pogovarjati le o implementaciji sodbe.<\/p>\n
Posledica hrva\u0161kega nespo\u0161tovanja meje je nadaljevanje ribi\u0161kih incidentov v Piranskem zalivu, zaradi katerih se kopi\u010dijo denarne kazni za slovenske in hrva\u0161ke ribi\u010de. Politi\u010dni odnosi med dr\u017eavama so prakti\u010dno zamrznjeni, saj \u017ee drugo leto ni bilo pomembnej\u0161ega dvostranskega sre\u010danja na ravni zunanjih ministrov ali premierjev.<\/p>\n
Slovenija je lani zaradi kr\u0161enja evropskega prava kot posledice neizvajanja arbitra\u017ene razsodbe proti Hrva\u0161ki vlo\u017eila tudi to\u017ebo pred Sodi\u0161\u010dem EU. Po leto\u0161nji ustni obravnavi naj bi generalni pravobranilec Priit Pikam\u00e4e 11. decembra objavil mnenje o dopustnosti to\u017ebe. Zaradi hrva\u0161kega nespo\u0161tovanja prava Slovenija nasprotuje tudi sprejemu Hrva\u0161ke v schengensko obmo\u010dje.<\/p>\n
Tako kot v preteklosti odprto vpra\u0161anje meje s Hrva\u0161ko ostaja tudi arbitra\u017ea vir ob\u010dasnih politi\u010dnih trenj v Sloveniji. Potem ko so aprila letos v javnost pri\u0161li dokazi, da so prislu\u0161kovanje Drenikovi in Sekolcu izvedli hrva\u0161ki obve\u0161\u010devalci, je komisija DZ za nadzor obve\u0161\u010devalnih in varnostnih slu\u017eb (Knovs) opravila pogovore s pristojnimi v Sloveniji, da bi ugotovila, kdo je vedel za njune pogovore, in na tej podlagi pripravila tajno poro\u010dilo.<\/p>\n
Predsednik republike Pahor, ki je podpis sporazuma pred desetimi leti v Stockholmu pospremil z navdu\u0161enim vzklikom “Kak\u0161en fantasti\u010den dan”, je 31. julija letos, ko je minilo deset let, od kar sta na Trako\u0161\u0107anu s Kosorjevo dosegla dogovor, ki je vodil v arbitra\u017eni sporazum, izrazil prepri\u010danje, da bo meja med dr\u017eavama, kot jo je dolo\u010dilo arbitra\u017eno sodi\u0161\u010de, prej ali slej tudi uveljavljena. Hrva\u0161ka je dol\u017ena izpolniti sprejete obveznosti, je poudaril.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Danes mineva deset let od podpisa arbitra\u017enega sporazuma o meji med Slovenijo in Hrva\u0161ko. Sporazum sta 4. novembra 2009 v Stockholmu podpisala takratna premierja Borut Pahor in Jadranka Kosor. Omogo\u010dil naj bi dokon\u010dno dolo\u010ditev meje, ki je bila stalen vir incidentov, a po izstopu Hrva\u0161ke iz arbitra\u017enega procesa so se odnosi samo \u0161e poslab\u0161ali.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":409500,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[5681,1810,1595],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n