Namen na\u0161ega priporo\u010dila bankam, ki je veljal od novembra 2016, torej zadnja tri leta, in sedaj ukrepanja je “prepre\u010diti pretirano kreditno aktivnost v segmentu potro\u0161ni\u0161kih posojil. Pri\u010dakujemo, da se bo rast nekoliko umirila in da bo skladna z ostalimi gospodarskimi parametri”, je pojasnil in dodal, da njihova politika “ni kurativna, temve\u010d preventivna”.<\/p>\n
V minuli krizi so bila problemati\u010dna posojila podjetjem, katerih rast je sedaj zelo nizka. Danes je dele\u017e posojil gospodinjstev ve\u010dji od dele\u017ea posojil podjetjem. “Potencialna nevarnost sedaj izhaja iz drugega dela finan\u010dnega trga kot takrat,” je dejal. S tem \u017eelijo v celotnem obdobju odpla\u010devanja posojil prepre\u010diti kopi\u010denje slabih posojil. “V segmentu potro\u0161ni\u0161kega kreditiranja \u017eelimo imeti zdravo kreditiranje,” je ponovil Dolenc.<\/p>\n
Banka Slovenija je zavrnila navedbe zdru\u017eenja bank, ki trdi, da 213.000 do 380.000 upokojencev, ki prejema starostno pokojnino do 700 evrov, ne bo moglo ve\u010d dobiti kredita. “Dejansko stanje ka\u017ee, da jim banke \u017ee doslej niso odobravale kreditov. Podatki za lani ka\u017eejo, da je bilo tem osebam odobrenih 0,8 odstotka stanovanjskih kreditov in 8,7 odstotka potro\u0161ni\u0161kih kreditov.<\/p>\n
Zavrnila je ocene, da vsaj 114.000 ali 20 odstotkov zaposlenih z neto pla\u010do do 928 evrov in (so)pre\u017eivljanjem enega otroka, ne bo moglo dobiti kredita. Tem osebam je bilo lani odobrenih \u0161tiri odstotke stanovanjskih kreditov in 21 odstotkov potro\u0161ni\u0161kih kreditov. Prvo je po ocenah guvernerja Banke Slovenije Bo\u0161tjana Vasleta dru\u017ebeni problem, ki ga je treba re\u0161evati s stanovanjsko in dohodkovno politiko, ne s kreditiranjem.<\/p>\n
Urad RS za makroekonomske analize in razvoj je ocenil, da bo u\u010dinek teh ukrepov na zasebno potro\u0161njo minimalen, podobno pri\u010dakujejo v Banki Slovenije. Potro\u0161ni\u0161kih kreditov je za 2,9 milijarde evrov, kar predstavlja pribli\u017eno 10 odstotkov zasebne potro\u0161nje v Sloveniji (okoli 25 milijard evrov). “Prepri\u010dani smo tudi, da se bo del izpada potro\u0161ni\u0161kih posojil prenesel v segment stanovanjskih posojil,” je dejal Dolenc.<\/p>\n
Banka Slovenije je ugotovila, da banke vse preve\u010dkrat potro\u0161nike usmerijo namesto k najemu stanovanjskega k najemu potro\u0161ni\u0161kega posojila, kjer zaslu\u017eijo ve\u010d. V okolju nizkih oz. negativnih obrestnih mer so namre\u010d obrestne mere za potro\u0161ni\u0161ka posojila v povpre\u010dju \u0161estodstotne, za stanovanjska manj kot tri odstotke. Poleg tega so stanovanjska posojila v Sloveniji dra\u017eja kot v nekaterih sosednjih dr\u017eavah in v povpre\u010dju EU.<\/p>\n
Kot so nanizali v Banki Slovenije, so stro\u0161ki kreditojemalca za kredit v vi\u0161ini 15.000 evrov z ro\u010dnostjo sedem let v primeru potro\u0161ni\u0161kega (gotovinskega) posojila z variabilno obrestno mero 19.356 evrov, s fiksno 19.548 evrov, za stanovanjskega pa s prvo 16.562 evrov, z drugo 17.152 evrov. Razlika med kreditoma je pri variabilni obrestni meri 2794 evrov, pri fiksni pa 2396.<\/p>\n
Ponovili so, da potro\u0161ni\u0161ka posojila niso problemati\u010dna, problemati\u010dna je njihova rast. Te\u017eava je tudi podalj\u0161evanje ro\u010dnosti, saj je \u017ee polovica teh posojil dalj\u0161ih od sedem let, in pove\u010devanje njihovega povpre\u010dnega zneska. \u010ce se najema kredit za stvar dalj\u0161e ro\u010dnosti ali za stanovanjske namene, naj se vzame ustrezen kredit. To je bolj ugodno tudi z dav\u010dnega vidika, saj ni gotovine, potrebni so ustrezni dokumenti.<\/p>\n
V Banki Slovenije so izpostavili, da se v zadnjem \u010dasu pove\u010dujejo predvsem potro\u0161ni\u0161ki krediti, ki jih najemajo osebe s prihodki, ve\u010djimi od povpre\u010dne neto mese\u010dne pla\u010de. Najve\u010d potro\u0161ni\u0161kih kreditov se praviloma najema za nakup ra\u010dunalni\u0161ke opreme, potovanja in stvari kraj\u0161ih ro\u010dnosti. Zlasti za slednje visoki zneski posojil z ro\u010dnostjo nad sedem ali 10 let niso primerni, so poudarili.<\/p>\n
Banke so bile s prvimi priporo\u010dili glede kreditiranja prebivalstva seznanjene septembra 2016 in vse do sedaj niso poro\u010dale o te\u017eavah, o katerih sedaj govorijo, je povedal Vasle. Ker so ugotovili, da banke priporo\u010dil ne upo\u0161tevajo in da so odstopanja prevelika, so jih prevedli v obvezni instrument.<\/p>\n
Pri stanovanjskih posojilih so bila v prvem leto\u0161njem \u010detrtletju odstopanja bank od priporo\u010dila glede razmerja med letnim stro\u0161kom servisiranja dolga in letnim neto dohodkom kreditojemalca pri 18 odstotkih kreditov, priporo\u010dila glede ro\u010dnosti pa so pri potro\u0161ni\u0161kih posojilih odstopala v 50 odstotkih.<\/p>\n
Banka Slovenije tudi po uveljavitvi ukrepov dopu\u0161\u010da odstopanja. Za potro\u0161ni\u0161ke kredite veljajo do 15 odstotkov zneska novoodobrenih kreditov za instrument omejevanja ro\u010dnosti, a ro\u010dnost ne bo smela prese\u010di 10 let, za obe vrsti posojil pa do 10 odstotkov zneska novoodobrenih kreditov za instrument omejevanja razmerja med letnim stro\u0161kom servisiranja dolga in letnim neto dohodkom kreditojemalca.<\/p>\n
Slovenija pri ukrepanju ni osamljena. Makroekonomske ukrepe je namre\u010d glede na specifike uvedlo 15 evropskih dr\u017eav. Slovenije ima najdalj\u0161o ro\u010dnost potro\u0161ni\u0161kih posojil v evskem obmo\u010dju. Dele\u017e teh posojil z ro\u010dnostjo nad pet let zna\u0161a 79 odstotkov, visok dele\u017e imata Slova\u0161ka in Portugalska, ki sta tudi omejili ro\u010dnosti. Evrsko povpre\u010dje je pri 50 odstotkih. Slovenija vodi tudi po dele\u017eu potro\u0161ni\u0161kih posojil v vseh posojilih. Ta zna\u0161a 27 odstotkov, evrsko povpre\u010dje je pri 12 odstotkih.<\/p>\n
Kot je ugotovil Vasle, je ukrep “na povr\u0161je naplavil \u0161tevilne te\u017eave, ki jih imamo v Sloveniji”. A mi nimamo mandata za re\u0161evanje vseh te\u017eav, na\u0161a dol\u017enost je, da v okolju, ki ga imamo, ne prihaja do ekscesov in da skrbimo za finan\u010dno stabilnost. Mo\u017eno je, da se bodo ljudje zadol\u017eevali na sivem trgu, a v Banki Slovenije ocenjujejo, da bo “za ve\u010dino populacije ukrep deloval”.<\/p>\n
Vasle je povedal \u0161e, da je svet Banke Slovenije, ki ga sestavljajo on in \u0161tirje viceguvernerji, ukrepe sprejel soglasno. Glede pritiskov javnosti in politike pa je dejal, da so se ob sprejemu funkcije zavezali, da bodo “neodvisna in strokovna institucija in da bodo tako tudi delovali”.<\/p>\n
Banka Slovenije je z novembrom ro\u010dnost potro\u0161ni\u0161kega posojila omejila na najve\u010d sedem let oz. 84 mesecev. Razmerje med letnim stro\u0161kom servisiranja dolga in letnim neto dohodkom kreditojemalca ne sme prese\u010di 50 odstotkov za osebe z dohodki do dvakratnika bruto minimalne pla\u010de in 67 odstotkov za preostali del dohodka. Imetniku kredita mora po pla\u010dilu obroka ostati 76 odstotkov bruto minimalne pla\u010de, \u010de ima vzdr\u017eevane dru\u017einske \u010dlane, sorazmerno ve\u010d.<\/p>\n
Ukrep Banke Slovenije na podro\u010dju stanovanjskih posojil ni prinesel novosti. Zavezujo\u010d ukrep je razmerje med letnim stro\u0161kom servisiranja dolga in letnim neto dohodkom kreditojemalca, ki ne sme prese\u010di 50 odstotkov za osebe z dohodki do dvakratnika bruto minimalne pla\u010de in 67 odstotkov za preostali del dohodka. Priporo\u010dilo je ostalo to, da razmerje med zneskom kredita in vrednostjo stanovanjske nepremi\u010dnine, s katero je kredit zavarovan, ne presega 80 odstotkov.<\/p>\n
Koliko mora posamezniku ostati po pla\u010dilu obroka, izhaja iz predelitve v zakonih o izvr\u0161bi in zavarovanju ter o dav\u010dnem postopku. Banke na to priporo\u010dilo, ki ga je Banka Slovenije postavila septembra 2016, nikoli niso podale pripomb. Banki Slovenije so v ve\u010dini primerov zagotavljale, da so ga prenesle v interne politike, so povedali v centralni banki.<\/p>\n
Za star\u0161a z dvema mladoletnima otrokoma, ki prejemata povpre\u010dno pla\u010do, se za najem stanovanjskega posojila tako ne bo ni\u010d spremenilo: tako pred kot po uvedbi ukrepov v primeru stanovanjskega kredita na 20 let bi dobila po okoli 30.000 evrov vsak.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Ukrep Banke Slovenije za kreditiranje gospodinjstev je usmerjen v zni\u017eanje potro\u0161ni\u0161kih kreditov velikih zneskov in dolgo ro\u010dnostjo. Ob\u017ealujemo razpravo v javnosti, ki problematizira stanovanjsko kreditiranje, kjer pogoji ostajajo nespremenjeni, je danes poudaril namestnik guvernerja Banke Slovenije Primo\u017e Dolenc.<\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":409651,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[5912,2391,13759,7806,1595],"source":[4511],"supertag":[7541],"acf":[],"yoast_head":"\n