Kot je v pogovoru za STA pred leto\u0161njim martinovim, praznikom vinarjev in vinogradnikov, \u0161e povedal prvi mo\u017e Vinske dru\u017ebe Slovenije Du\u0161an Brejc, je bilo tako na Primorskem letos za kar okoli 30 odstotkov manj pridelka kot lani, a sta leti zaradi lanske bogate letine neprimerljivi.<\/p>\n
Nekoliko zahtevnej\u0161e je bilo letos po pripovedih vinogradnikov zagotavljanje vrhunske kakovosti, saj so morali zaradi izmenjavanja obdobij toplega in vla\u017enega vremena zelo budno skrbeti za varovanje trte.<\/p>\n
“Po opravljenem delu je ve\u010dina vinarjev s kakovostjo kar zadovoljna. Pri\u010dakujejo, da bodo predvsem mlaj\u0161a bela sve\u017ea bela vina imela primerno sortno aromatiko, kar je danes skoraj obvezno za uspe\u0161no prodajo,” je dejal Brejc. Kot je dodal, na Primorskem letos nekoliko ve\u010d pri\u010dakujejo od rde\u010dih vin, saj so bile razmere za primerno zrelost grozdja zelo ugodne.<\/p>\n
Posavski vinogradniki po njegovih besedah prav tako govorijo o koli\u010dinsko nekoliko slab\u0161em, a kakovostno ugodnem letniku, tako pri belih sortah kot tudi pri modri frankinji, ki je lani tako reko\u010d uradno postala avtohtona slovenska trta. Tudi v podravski vinorodni de\u017eeli je bila letina nekoliko manj\u0161a, glede na letnik 2018 za okoli petino.<\/p>\n
“Slovenski vinogradniki so vseeno ob njihovem najve\u010djem prazniku lahko relativno optimisti\u010dni, se pa zadnja leta vedno znova izka\u017ee, da so tisti, ki \u017eivijo izklju\u010dno od grozdja in vina, z znanjem tako napredovali, da tudi v nekoliko bolj te\u017eavnem letniku izpolnijo vse zahteve za zagotovitev zdravega grozdja, ki je danes nuja,” je dejal Brejc.<\/p>\n
Slovensko vinogradni\u0161tvo se vsaj v zadnjih dveh desetletjih soo\u010da z zelo zmernim pridelkom po trti, kar pomeni, da vinarji gradijo predvsem na kakovosti, tisti ve\u010dji pa posledi\u010dno na izvoznih na\u010drtih. Slovenski trg je namre\u010d nasi\u010den, saj je doma\u010dega vina dovolj, \u010deprav koli\u010dina izvoza znatno ne raste, pa se zvi\u0161uje povpre\u010dna cena slovenskega vina na tujih trgih.<\/p>\n
Med pomembnej\u0161imi trgi v primerjavi z obdobjem pred petimi leti in ve\u010d vse bolj v ospredje stopa Kitajska, saj se prav po njeni zaslugi cena slovenskega vina zvi\u0161uje, eden od bistvenih izvoznih trgov ostajajo ZDA.<\/p>\n
Se je pa po besedah Brejca nekoliko zmanj\u0161al uvoz tujih vin v Slovenijo, ki nima ve\u010d trenda rasti, kot \u0161e pred letom 2016. V zadnjih dveh letih je bilo celo opaziti rahel padec uvoza, tako da se je izvozno uvozna bilanca nekoliko stabilizirala.<\/p>\n
“Ker uvoz ne presega kak\u0161nih deset do 15 odstotkov pridelave vina v Sloveniji, bi bilo nesmiselno ugotavljati, da to na\u0161emu vinskemu trgu prina\u0161a te\u017eave. \u0160e posebej, ker gre v veliki ve\u010dini uvoza na ra\u010dun najcenej\u0161ih vin, ki jih slovenski vinarji zaradi naravnih danosti ve\u010dinoma ne pridelujejo ve\u010d,” dodaja prvi mo\u017e Vinske dru\u017ebe Slovenije.<\/p>\n
Sicer pa tudi slovenske vinogradnike veliko izzivov \u010daka zaradi vse bolj o\u010ditnih podnebnih sprememb. Po besedah Brejca je bilo v zadnjem desetletju marsikaj narejenega tudi smeri trajnostnega razvoja, s tem pa se bodo tudi na\u0161i vinarji pridru\u017eili tistim vinorodnim de\u017eelam, ki ugotavljajo, da bo treba marsikaj spremeniti ali za\u010deti na novo.<\/p>\n
“Uvajale se bodo nove sorte, odpornej\u0161e na nekatere bolezni. Lahko bi napovedali, da bo tudi v Sloveniji v naslednjih desetih letih pri\u0161lo do kar velikih sprememb v tem smislu, saj so vremenske razmere postale nepredvidljive. Trgatve se skoraj v istem \u010dasu dogajajo na Primorskem in \u0160tajerskem, nekje je vode preve\u010d, nekje premalo, velik pritisk pa je na vinogradnike tudi za zmanj\u0161anje porabe \u0161kropiv,” pravi Brejc.<\/p>\n
Kot \u0161e dodaja, bo vse to zahtevalo prilagajanje vinogradov, sort in tehni\u010dnih opravil. Verjetno bo zaradi manj \u0161kropljenja znova pri\u0161lo do potrebe po ve\u010d ro\u010dnega in strojnega dela, a te spremembe se po njegovih besedah ne ti\u010dejo samo nas, pa\u010d pa vseh evropskih in svetovnih vinarjev.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Vinski letnik 2019 bo po podatkih kmetijskega ministrstva te\u017eek okoli 66 milijonov litrov vina. To je nekaj manj od lanske letine, ki je bila ena obilnej\u0161ih v zadnjih letih, a hkrati gre za koli\u010dino, ki ve\u010dini vinarjev omogo\u010da izpolnitev prodajnih na\u010drtov. Med regijami so bile sicer letos nekoliko ve\u010dje razlike.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":316449,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[1984,1595,2948,15054],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n