Evropsko gospodarstvo sicer raste sedmo leto zapored in bo \u0161e naprej raslo tudi v prihodnjih dveh letih, trg dela ostaja mo\u010dan in brezposelnost se \u0161e naprej zmanj\u0161uje, a zunanje okolje je manj ugodno in negotovosti je veliko, kar vpliva \u0161e zlasti na proizvodni sektor, ki se soo\u010da tudi s strukturnimi premiki, ugotavlja komisija.<\/p>\n
Viri pri EU so napovedovali, da napoved “ne bo dobra”. Na vpra\u0161anje, kako resen je polo\u017eaj, je evropski komisar za gospodarske in finan\u010dne zadeve Pierre Moscovici danes v Bruslju odgovoril, da je ta napoved vsekakor druga\u010dna od prej\u0161njih. “Ne bi rekel, da je mra\u010dna, a vstopamo v novo obdobje,” je dejal. Po \u0161estih letih robustne rasti se zdaj za\u010denja doba zmerne rasti. Bistvena razlika pa je po Moscovicijevih besedah v tem, da ni na vidiku vrnitve h krepkej\u0161i rasti, kot je bilo v preteklosti.<\/p>\n
Obmo\u010dju evra v Bruslju za letos napovedujejo 1,1-odstotno rast, v letih 2020 in 2021 pa po 1,2-odstotno. To je slab\u0161e, kot je kazala julijska napoved, po kateri naj bi v prostoru skupne valute letos bele\u017eili 1,2-odstotno krepitev bruto doma\u010dega proizvoda (BDP), v prihodnjem letu pa 1,4-odstotno.<\/p>\n
Za celotno EU pa komisija za letos in prihodnji leti napoveduje 1,4-odstotno rast BDP, kar pomeni, da je napoved za letos ohranila na enaki ravni kot julija, napoved za prihodnje leto pa je poslab\u0161ala za 0,2 odstotne to\u010dke.<\/p>\n
Gospodarstva vseh \u010dlanic bodo v prihodnjih dveh letih \u0161e rasla. Zaskrbljujo\u010di so podatki za najve\u010dje in tretje najve\u010dje gospodarstvo v obmo\u010dju evra, Nem\u010dijo in Italijo. Nem\u010dija, ki najbolj \u010duti te\u017eave v proizvodnem sektorju, naj bi letos bele\u017eila 0,4-odstotno rast BDP, v prihodnjih dveh letih pa odstotno rast, Italiji pa komisija za letos napoveduje le 0,1-odstotno krepitev BDP, v prihodnjem letu 0,4-odstotno, leta 2021 pa 0,7-odstotno.<\/p>\n
Najve\u010djo rast bo letos bele\u017eila Irska, in sicer 5,6-odstotno, ki se bo v prihodnjih letih sicer zmanj\u0161ala na 3,5 oziroma 3,2 odstotka. Mo\u010dno bodo rasla tudi gospodarstva vzhodnih \u010dlanic. Moscovici je ob tem pripomnil, da je zanimivo, da gre za dr\u017eave, ki pogosti kritizirajo EU.<\/p>\n
Evropsko gospodarstvo je bilo doslej odporno kljub neugodnemu zunanjemu okolju, a v prihodnje lahko zaplujemo v nemirne vode, v obdobje velike negotovosti v povezavi s trgovinskim sporom med ZDA in Kitajsko, vse ve\u010djimi geopoliti\u010dnimi napetostmi, te\u017eavami v proizvodnem sektorju in brexitom, pa opozarja podpredsednik komisije Valdis Dombrovskis.<\/p>\n
Ob tem ponavlja poziv \u010dlanicam z visokim javnim dolgom k previdnim fiskalnim politikam, \u010dlanice, ki imajo fiskalni prostor, pa poziva, naj to zdaj izkoristijo. “Ko postane hladno, je treba okrepiti ogrevanje,” je ponazoril Moscovici.<\/p>\n
Brezposelnost v EU je na najni\u017eji ravni od za\u010detka tega stoletja. V obmo\u010dju evra se bo v prihodnjih letih zni\u017eevala s 7,6 odstotka v tem letu na 7,3 odstotka v letu 2021, v celotni EU pa s 6,3 odstotka v tem letu na 6,2 odstotka v letu 2021, izpostavlja komisija.<\/p>\n
Javnofinan\u010dni primanjkljaj, ki je na najni\u017eji ravni po letu 2000, se bo v povpre\u010dju zaradi ni\u017eje rasti in ohlapnej\u0161ih fiskalnih politik v nekaterih \u010dlanicah nekoliko pove\u010dal tako v obmo\u010dju evra kot v EU, a \u0161e vedno ostaja znatno pod tremi odstotki BDP, ki jih kot zgornjo dovoljeno mejo dolo\u010dajo evropska prora\u010dunska pravila. Obmo\u010dje evra naj bi letos bele\u017eilo 0,8-odstotni javnofinan\u010dni primanjkljaj, v letu 2021 pa odstotnega.<\/p>\n
Edina dr\u017eava EU, ki bo v prihodnjem letu bele\u017eila prese\u017eni javnofinan\u010dni primanjkljaj, je Romunija. Komisija ji napoveduje 4,4-odstotni primanjkljaj, ki naj bi se v letu 2021 povzpel celo na 6,1 odstotka BDP. Kot pozitivna primera pa je Moscovici na javnofinan\u010dnem podro\u010dju izpostavil Portugalsko in Gr\u010dijo.<\/p>\n
Javni dolg se bo v povpre\u010dju zni\u017eeval \u017ee peto leto zapored, \u010deprav ostaja znatno nad 60 odstotki BDP, kar kot zgornjo dovoljeno mejo dolo\u010dajo evropska prora\u010dunska pravila. V obmo\u010dju evra naj bi se v triletnem obdobju zni\u017eal s 86,4 odstotka BDP v tem letu na 84,1 odstotka BDP v letu 2021, v celotni EU pa v enakem obdobju z 80,6 odstotka na 78,4 odstotka.<\/p>\n
Inflacija se je letos zaradi padca cen energentov upo\u010dasnila in bo po pri\u010dakovanjih ostala umirjena v prihodnjih dveh letih. Obmo\u010dje evra naj bi letos bele\u017eilo 1,2 odstotno inflacijo, ki naj bi se leta 2021 zvi\u0161ala na 1,3 odstotka, celotni EU pa komisija za letos napoveduje 1,5-odstotno, v letu 2021 pa 1,7-odstotno inflacijo.<\/p>\n
Komisija na leto objavi dve celoviti napovedi, spomladansko in jesensko, ter dve vmesni, zimsko in poletno, ki ne vklju\u010dujeta podatkov o javnih financah.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Evropska komisija Sloveniji za letos napoveduje 2,6-odstotno rast BDP, za prihodnji leti pa 2,7-odstotno, kar je v primerjavi z julijsko napovedjo za letos in prihodnje leto za 0,6 oziroma 0,1 odstotno to\u010dko slab\u0161e, a \u0161e vedno znatno nad povpre\u010djem v obmo\u010dju evra. “Rast se ohlaja, a ostaja trdna,” povzema komisija stanje v Sloveniji.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":405303,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[1910,7124,2391,1595],"source":[4511],"supertag":[7541],"acf":[],"yoast_head":"\n