Oseba, ki je danes rojena v dr\u017eavah OECD, lahko pri\u010dakuje, da bo \u017eivela v povpre\u010dju skoraj 81 let, v Sloveniji lahko danes rojen otrok pri\u010dakuje, da bo \u017eivel 81,1 leta.<\/p>\n
A se je po ugotovitvah Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) podalj\u0161evanje pri\u010dakovane \u017eivljenjske dobe v zadnjih letih v dr\u017eavah OECD povpre\u010dno upo\u010dasnilo, sploh v ZDA, Franciji in na Nizozemskem. Vzroki za to so razli\u010dni – pove\u010devanje debelosti in sladkorne bolezni ote\u017euje vzdr\u017eevanje napredka pri zmanj\u0161evanju smrti zaradi infarkta in mo\u017eganske kapi. Respiratorne bolezni, kot so gripa in plju\u010dnica, pa so v zadnjih letih terjale ve\u010d smrtnih \u017ertev, zlasti med starej\u0161imi ljudmi, navajajo v poro\u010dilu.<\/p>\n
Mo\u017eganske in sr\u010dne kapi ter ostale sr\u010dno-\u017eilne bolezni so vzrok za eno od treh smrti v dr\u017eavah OECD, medtem ko je rak zahteval \u017eivljenje vsakega \u010detrtega prebivalca. Bolj\u0161a preventiva in zdravstvena oskrba bi lahko prepre\u010dili skoraj tri milijone prezgodnjih smrti.<\/p>\n
Pojavnost raka je v Sloveniji nekoliko vi\u0161ja (305 na 100.000), kot zna\u0161a povpre\u010dje OECD (301 na 100.000), medtem ko se po smrtnosti zaradi raka s 243 smrtmi na 100.000 prebivalcev uvr\u0161\u010damo na tretje mesto med dr\u017eavami in visoko nad povpre\u010djem OECD (201 smrti na 100.000 prebivalcev). Po umrljivosti med raki v dr\u017eavah OECD prednja\u010di rak plju\u010d.<\/p>\n
Skoraj vsak deseti prebivalec v dr\u017eavah OECD ocenjuje, da je slabega zdravja. To se odra\u017ea deloma v bremenu kroni\u010dnih bolezni – skoraj tretjina odraslih ima dve ali ve\u010d kroni\u010dnih bolezni.<\/p>\n
Dve ali ve\u010d kroni\u010dnih bolezni ima v Sloveniji 40,5 odstotka odraslih, kar je ve\u010d kot devet odstotnih to\u010dk ve\u010d od povpre\u010dja OECD. Nad povpre\u010dje se uvr\u0161\u010damo tudi po \u0161tevilu bolnikov s sladkorno boleznijo tipa dva. Pri nas je 7,3 odstotka takih bolnikov, povpre\u010dje OECD zna\u0161a 6,4 odstotka.<\/p>\n
Se pa lahko Slovenija pohvali po dele\u017eu smrtnosti dojen\u010dkov, smo na \u010detrtem mestu. Na neslavnem tretjem mestu pa je Slovenija pristala po dele\u017eu samomorov, prehitita nas le Litva in Ju\u017ena Koreja. Po ocenah OECD se pribli\u017eno polovica ljudi v OECD enkrat v \u017eivljenju soo\u010di s te\u017eavami v du\u0161evnem zdravju.<\/p>\n
Nezdrav \u017eivljenjski slog, predvsem kajenje, \u0161kodljiva uporaba alkohola in debelost so poglavitni vzrok mnogih kroni\u010dnih bolezni, ki skraj\u0161ujejo \u017eivljenje in poslab\u0161ujejo kakovost \u017eivljenja.<\/p>\n
Slovenci \u0161e vedno pogosteje kadimo, kot je to povpre\u010dje v dr\u017eavah \u010dlanicah OECD. Vsak dan kadi skoraj 19 odstotkov Slovencev. Z zau\u017eitjem 10,1 litra \u010distega alkohola na prebivalca, starej\u0161ega od 15 let, pa se uvr\u0161\u010damo tudi nad povpre\u010dje po popitem alkoholu, ki za dr\u017eave OECD zna\u0161a 8,9 litra. Tako je Slovenija tudi na petem mestu po dele\u017eu odvisnikov od alkohola.<\/p>\n
Odrasli Slovenci pojedo ve\u010d sadja in zelenjave, kot je to povpre\u010dje v OECD, in so bolj telesno aktivni. Nekoliko pod povpre\u010djem smo tudi po dele\u017eu odraslih s prekomerno te\u017eo in debelih ljudi. Skupaj jih je v Sloveniji 55,6 odstotka, povpre\u010dje OECD zna\u0161a 58,2 odstotka. Debelih otrok ali otrok s prekomerno telesno te\u017eo je v Sloveniji 30,5 odstotka, kar je prav tako manj kot zna\u0161a povpre\u010dje OECD (31,4 odstotka).<\/p>\n
V nekaterih dr\u017eavah so v porastu smrti zaradi nanamernega predoziranja z opioidi v delovno-aktivni populaciji. Tak\u0161ne smrti so samo v ZDA od leta 2011 porasle za 20 odstotkov, umrlo je okoli 400.000 ljudi. Relativno visoko smrtnost zaradi opioidov bele\u017eijo tudi v Kanadi, Estoniji in na \u0160vedskem, \u0161e ka\u017eejo podatki OECD.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Kazalniki o zdravju, ki jih je v poro\u010dilu nedavno objavil OECD, ka\u017eejo, da se Slovenci uvr\u0161\u010damo tik nad povpre\u010dje dr\u017eav OECD po pri\u010dakovani \u017eivljenjski dobi. Vi\u0161je od povpre\u010dja se uvr\u0161\u010damo po smrtnosti zaradi rakavih bolezni, po kajenju in u\u017eivanju alkohola ter po samomorih, medtem ko smo bolj\u0161i po u\u017eivanju sadja in zelenjave ter po gibanju.<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[5715,1595,1701,6602],"source":[1549,1518],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n