Idejo za film o \u017eenskah, ki si \u017eelijo vsaj to, da bi lahko pokopale svoje bli\u017enje, je re\u017eiser in scenarist Cesar Diaz dobil med iskanjem lokacije za dokumentarni film.<\/p>\n
“Nisem \u017eelel dajati lekcije iz zgodovine, zgodovini sem \u017eelel dati \u010dlove\u0161ko obliko,” je Diaz poudaril ob robu leto\u0161njega festivala v Cannesu, kjer je film tudi prejel nagrado zlata kamera.<\/p>\n
Zgodba sledi mlademu forenzi\u010dnemu antropologu Ernestu, ki ga je upodobil Armando Espitia. Ernesto dela na in\u0161titutu za sodno medicino, njegova naloga pa je iskanje pogre\u0161anih v vojnem sporu. Nekega dne se mu med poslu\u0161anjem starej\u0161e \u017eenske, ki \u017eeli izkopati ostanke svojega mo\u017ea iz mno\u017ei\u010dnega grobi\u0161\u010da, zazdi, da je naletel na informacijo o svojem o\u010detu, pripadniku gverilskih borcev, ki je izginil med vojno. Kljub nasprotovanju matere se poda na pot iskanja resnice.<\/p>\n
“Ko sem prvi\u010d prebral scenarij, sem bil zelo ganjen. Vedel sem, da moram sodelovati pri tem projektu. V\u010dasih najde\u0161 like, ki so ti namenjeni,” je Espitia povedal v pogovoru po sredini projekciji v Cankarjevem domu.<\/p>\n
Edina profesionalna igralca v filmu sta Estipia in njegova filmska mama Emma Dib, drugi nastopajo\u010di pa so natur\u0161\u010diki. Tudi vasico, v kateri so snemali s pre\u017eivelimi, je oplazila vojna, a kot je poudaril igralec, filmska ekipa namenoma ni kopala po podrobnostih preteklosti \u017eensk, saj so \u017eeleli tako ohraniti njihovo dostojanstvo. V tem, da po te\u017eki preizku\u0161nji svojci \u017eivijo naprej, mladi igralec ne vidi zanikanja, temve\u010d posebno mo\u010d \u017eivljenja.<\/p>\n
Espitia, ki prihaja iz Mehike, nima osebne izku\u0161nje s posledicami dr\u017eavljanske vojne. V pripravi na vlogo je zato veliko prebiral o gvatemalski zgodovini, sicer pa gre po njegovih besedah za univerzalno temo, ob kateri lahko vsi \u010dutimo bole\u010dino.<\/p>\n
Filmska pripoved po njegovih besedah ri\u0161e tudi vzporednice z re\u017eiserjevim \u017eivljenjem in odnosom z njegovo mamo, obenem pa odpira vpra\u0161anja o odnosu do mrtvih v vojnih pobojih. Ali kot je v enem od intervjujev dejal Diaz: “Z vra\u010danjem identitet mrtvim omogo\u010dimo dru\u017einam, da za\u010dnejo \u017ealovati. Je tudi sporo\u010dilo, da niso umrli zaman. To je \u0161e posebej pomembno, ker ljudje o gvatemalskem genocidu, v katerem je umrlo 200.000 ljudi, 45.000 pa je pogre\u0161anih, ne ve ni\u010desar – ker so bile \u017ertve Indijanci.”<\/p>\n
Belgijsko-francosko produkcijo, ki bo na oskarjih v kategoriji mednarodni igrani film predstavljala Belgijo, si bo na Liffu mogo\u010de ogledati \u0161e v ponedeljek in prihodnjo nedeljo. Film je na ljubljanskem festivalu uvr\u0161\u010den v tekmovalni program.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
V prvem dnevu Liffa, ki je postregel s 16 projekcijami, se je v Cankarjevem domu predstavil tudi film Na\u0161e matere, ki odpira travmati\u010dno poglavje novej\u0161e gvatemalske zgodovine, zaradi katerega se ve\u010d kot dve desetletji po koncu dr\u017eavljanske vojne \u0161tevilni Gvatemalci \u0161e vedno borijo z globoko bole\u010dino.<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1091],"tags":[15086,15094],"source":[1416,1381,1334],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n