Posami\u010dna naravna nesre\u010da je vedno kombinacija ve\u010d dejavnikov in je ne moremo pripisati podnebnim spremembam. “\u010ce pa pogledamo visoke vode v zadnjih 30, 40 letih in ugotovimo, da je bila frekvenca ve\u010dja, takrat to pripi\u0161emo podnebnim spremembam,” je ob robu posveta o podnebnih spremembah v DZ dejala Kajfe\u017e Bogatajeva.<\/p>\n
Dejansko meritve ka\u017eejo, da je dvig morske gladine za 10 centimetrov \u017ee prispeval k ve\u010dji pogostosti poplav in nekoliko vi\u0161ji ravni poplavnih voda. Sam splet dogajanja v sredo na Obali pa so narekovali tudi veter, pritisk in drugi dejavniki, je pojasnila.<\/p>\n
V dana\u0161njem posvetu v DZ je bilo med klju\u010dnimi podro\u010dji prilagajanja na podnebne spremembe izpostavljeno prostorsko na\u010drtovanje. “Ravno na obalnih obmo\u010djih, na obmo\u010djih plazov, rednih poplav, moramo popraviti prostorsko politiko,” je poudarila klimatologinja.<\/p>\n
Na poplave na Obali se je odzval tudi predsednik DZ Dejan \u017didan, ki je spomnil, da se tudi s takoj\u0161njim ukrepanjem ne moremo ve\u010d izogniti dolo\u010denim posledicam podnebnih sprememb, ampak se je nanje treba prilagoditi.<\/p>\n
“Gladina voda se bo \u0161e dvigovala, kar bo vplivalo tudi na \u017eivljenje v na\u0161ih obmorskih krajih. Na konkretnih lokacijah se bomo morali konkretno prilagoditi,” je dejal.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Posami\u010dne naravne nesre\u010de, denimo naraslega morja v Izoli ta teden, ne moremo pripisati podnebnim spremembam. Na dogajanje namre\u010d vedno vpliva ve\u010d dejavnikov, vreme pa je spremenljivo. Je pa posledica podnebnih sprememb ve\u010dja pogostost takih pojavov, pojasnjuje klimatologinja Lu\u010dka Kajfe\u017e Bogataj.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":410149,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[3109,11606,4306,1595],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n