Klopni meningoencefalitis je bolezen osrednjega \u017eiv\u010devja, ki jo povzro\u010da virus, ta pa se \u0161iri prek vboda oku\u017eenega klopa ali pa pitja neprekuhanega mleka oku\u017eene \u017eivali, je na dana\u0161nji okrogli mizi, ki je potekala v organizaciji Kluba STA, pojasnil infektolog z Univerzitetnega klini\u010dnega centra (UKC) Ljubljana Franc Strle.<\/p>\n
Ve\u010dina ljudi pri nas zboli zaradi vboda klopa, zelo redki so primeri oku\u017ebe prek neprekuhanega oku\u017eenega mleka, je pojasnil Strle. Med tistimi, ki zbolijo, jih dve tretjini ne navajata, da so imeli pred tem klopa. Po drugi strani pa pri ve\u010dini tistih, ki so oku\u017eeni, bolezen mine brez znakov, je dodal.<\/p>\n
Bolezen poteka v dveh fazah, in sicer v prvem obdobju se ka\u017ee kot kratka nezna\u010dilna vro\u010dinska bolezen z mi\u0161i\u010dnimi bole\u010dinami, utrujenostjo, glavobolom. Nato nekaj dni do tri tedne oku\u017eeni nima simptomov, nakar sledi drugo obdobje, ko ima bolnik visoko vro\u010dino s hudim glavobolom, v\u010dasih s slabostjo in bruhanjem, lahko se pojavi celo nezavest in smrt.<\/p>\n
Pri otrocih je potek bolezni praviloma la\u017eji, a to ne pomeni, da pri njih samoza\u0161\u010ditni ukrepi niso nujni. Klopi se namre\u010d nahajajo pove\u010dini od metra do metra in pol od tal, vbodu so tako \u0161e posebej izpostavljeni najmlaj\u0161i.<\/p>\n
Otroci v Vrtcu H. C. Andersen se pogosto zadr\u017eujejo v naravi tudi zunaj vrt\u010devskih ograj, pri \u010demer pa vzgojitelji star\u0161e na to vedno opozorijo, da so potem pozorni pri umivanju otrok in jih skrbno pregledajo tudi za klope, je pojasnila ravnateljica vrtca Tina Mer\u010dnik.<\/p>\n
A ker so ob odhodu v gozd klopom izpostavljeni tudi vzgojitelji, imajo zaposleni v tem vrtcu omogo\u010deno brezpla\u010dno cepljenje. Gre za prostovoljno cepljenje, se pa po njenih besedah za to ugodnost odlo\u010da vse ve\u010d zaposlenih.<\/p>\n
Letos se je za\u010delo tudi rutinsko cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu za tri in 49-letnike, ki se financira iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Podatkov o tem, v kolik\u0161nem dele\u017eu se ti generaciji odlo\u010data za cepljenje, na Nacionalnem in\u0161titutu za javno zdravje po besedah nacionalne koordinatorice programa cepljenja Marte Grgi\u010d Vitek \u0161e nimajo. Je pa napovedala, da je to \u0161ele za\u010detek in da v prihodnje pri\u010dakujejo \u0161irjenje cepljenja tudi na druge starostne skupine.<\/p>\n
Po besedah predstavnika projekta Imuno Vida \u010ceplaka Mencina je pri nizki precepljenosti proti meningoencefalitisu glavna te\u017eava v tem, da ljudje ne vedo, da je cepljenje u\u010dinkovito in varno.<\/p>\n
S tem se je strinjala infektologinja z UKC Ljubljana Petra Bogovi\u010d. Kot je dejala, se ve\u010dina svojcev bolnika, ki preboli klopni meningoencefalitis, cepi potem, ko vidijo, kako je lahko to huda bolezen in da se jo da prepre\u010diti. Tudi sama se je za cepljenje proti tej bolezni odlo\u010dila \u0161ele potem, ko je na kliniki videla te\u017eke poteke te bolezni.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Klopni meningoencefalitis je bolezen, ki v Sloveniji doleti pribli\u017eno 170 ljudi na leto. Posledice so lahko zelo hude, odstotek obolelih umre. Zato so strokovnjaki na dana\u0161nji okrogli mizi STA pozvali k samoza\u0161\u010ditnim ukrepom, med katerimi je cepljenje. \u010ceprav je Slovenija endemi\u010dno obmo\u010dje s klopi, se redno cepi le sedem odstotkov prebivalstva.<\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":397823,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[8582,8290,1595],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n