Najbolj ogro\u017eeni so dojen\u010dki in majhni otroci, \u0161e zlasti nedono\u0161eni. Strokovnjaki zato svetujejo, naj ljudje upo\u0161tevajo napotke dru\u017einskih zdravnikov in pediatrov ter naj redno skrbijo za preventivne ukrepe za prepre\u010devanje \u0161irjenja virusov, so v sporo\u010dilu za javnost zapisali v sekciji za preventivno medicino zdravni\u0161kega dru\u0161tva.<\/p>\n
Ve\u010dina sicer zdravih odraslih ljudi virusno oku\u017ebo dihal preboli kot prehlad in brez ve\u010djih posledic. \u017dal to ne velja za vse – ogro\u017eene skupine se soo\u010dajo z ve\u010djim tveganjem za huj\u0161i potek bolezni, \u0161e zlasti \u010de gre za respiratorni sincicijski virus. V primerjavi z ostalimi virusi lahko vodi v dalj\u0161e trajanje hospitalizacije in ve\u010d potrebe po dodatku kisika.<\/p>\n
Po besedah vodje enote za intenzivno nego in terapijo novorojencev ginekolo\u0161ke klinike Univerzitetnega klini\u010dnega centra Ljubljana Lilijane Kornhauser Cerar je treba biti pozoren na tveganje za te\u017eak potek oku\u017ebe, \u010de je otrok mlaj\u0161i od treh mesecev, \u010de je nedono\u0161en in \u010de ima kroni\u010dne bolezni. Med socialnimi dejavniki tveganja je tudi nizka izobrazba matere in slabe socialne razmere, onesna\u017eenost zraka in (pasivno) kajenje ter prenatrpanost prostorov.<\/p>\n
Med za\u0161\u010ditnimi dejavniki pa je zelo pomembno dojenje in cepljenje tako otrok kot nose\u010dnic. Za najbolj ogro\u017eene skupine otrok, denimo nedono\u0161en\u010dke, dojen\u010dke s kroni\u010dno plju\u010dno boleznijo in otroke s prirojeno sr\u010dno napako do starosti dveh let, je v Sloveniji proti respiratornemu sincicijskemu virusu na voljo tudi za\u0161\u010dita z zdravilom.<\/p>\n
Pediatrinja Helena Mole je ob tem poudarila, da moramo dosledno upo\u0161tevati napotke strokovnjakov o prepre\u010devanju \u0161irjenja virusnih oku\u017eb dihal. \u010ceprav so zelo preprosti, imajo t. i. splo\u0161ni preventivni ukrepi velik pomen pri omejevanju \u0161irjenja virusov. Tako se priporo\u010da redno umivanje rok s toplo vodo in milom, pravilna higiena ka\u0161lja (ne ka\u0161ljamo v notranjo ali zunanjo stran dlani, ampak v notranjo stran komolca), izogibanje stikov med obolelimi in zdravimi, redno zra\u010denje prostorov, gibanje na sve\u017eem zraku in zdrava ter uravnote\u017eena prehrana.<\/p>\n
Za mlade dru\u017eine je \u0161e pomembno, da so starej\u0161i sorojenci po rojstvu mlaj\u0161ega v doma\u010dem varstvu \u010dim dlje, posebno v sezoni prehladov. Tveganje za oku\u017ebe lahko zmanj\u0161amo tudi, \u010de imajo star\u0161i mo\u017enost, da otrok za\u010dne pozneje hoditi v vrtec ali pa je v varstvu v manj\u0161i skupini.<\/p>\n
Po opozorilu predstojnika in\u0161tituta za mikrobiologijo in imunologijo medicinske fakultete Univerze v Ljubljani Miroslava Petrovca izku\u0161nje iz preteklih let ka\u017eejo, da lahko v eni sezoni ve\u010dkrat zbolimo zaradi istega virusa. Poudaril je tudi, da prvi toplej\u0161i tedni \u0161e ne pomenijo konca sezone virusnih oku\u017eb dihal, saj pretekli podatki ka\u017eejo razmeroma veliko prisotnost virusnih oku\u017eb dihal tudi v aprilu, maju in celo juniju, so \u0161e sporo\u010dili iz sekcije za preventivno medicino.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
V sekciji za preventivno medicino pri Slovenskem zdravni\u0161kem dru\u0161tvu opozarjajo, da bo prihajajo\u010de hladnej\u0161e obdobje spremljalo pove\u010danje virusnih oku\u017eb dihal. Za splo\u0161no in na\u010deloma zdravo populacijo respiratorni virusi ne predstavljajo ve\u010djih te\u017eav, ogro\u017eenim skupinam pa prina\u0161ajo ve\u010dje tveganje za te\u017eji potek bolezni in nepredvidene zaplete.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":383309,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[3225,1628,14818,1470,1595,10241],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n