Prora\u010duna, o katerih bodo poslanci danes in v sredo razpravljali, v \u010detrtek pa ju predvidoma potrdili, prina\u0161ata najvi\u0161jo porabo doslej. Za leto 2020 so odhodki dolo\u010deni v vi\u0161ini 10,358 milijarde evrov, za leto 2021 pa v vi\u0161ini 10,450 milijarde evrov. To ne presega mej, ki jih je spomladi v skladu s fiskalnim pravilom dolo\u010dil DZ, je zatrdil Bertoncelj.<\/p>\n
Pove\u010dujejo se tudi prihodki. Prihodnje leto naj bi se v prora\u010dun steklo 10,773 milijarde evrov, leto pozneje pa 11,111 milijarde evrov. Prora\u010dunski prese\u017eek bo tako leta 2020 zna\u0161al 415 milijonov evrov in se leta 2021 povzpel na 656,6 milijona evrov.<\/p>\n
Vlada je predlog prora\u010dunov za prihodnji dve leti pripravila ob zavedanju umirjanja gospodarske rasti. “Vlada se na upo\u010dasnitev gospodarske rasti odziva hitro in z veliko mero previdnosti,” je dejal Bertoncelj. V tem smislu je ob pripravi prora\u010dunskih dokumentov smiselno upo\u0161tevala pripombe poslancev in dr\u017eavnih svetnikov ter opozorila fiskalnega sveta.<\/p>\n
Je pa poudaril, da bo Slovenija z obravnavanima prora\u010dunoma tudi po \u0161estletnem obdobju gospodarske rasti ohranila visoko raven socialne varnosti in \u0161e okrepila razvejan sistem socialne in dru\u017einske politike.<\/p>\n
Vanju je vgradila tudi ukrepe, ki so umerjeni k hitrej\u0161i aktivaciji delovno aktivnega prebivalstva in dalj\u0161i delovni aktivnosti. “K izbolj\u0161anju socialnega polo\u017eaja posameznikov bodo prispevali tudi dvig minimalne pla\u010de in usklajevanje pokojnin,” je dodal.<\/p>\n
Iz prora\u010dunskih dokumentov je prav tako razvidna razvojna komponenta. Zvi\u0161ujejo se sredstva, namenjena investicijam tako na nacionalni kot lokalni ravni, pove\u010dujejo pa se tudi vlaganja v znanost, tehnolo\u0161ke razvojne projekte, digitalizacijo, gospodarsko infrastrukturo in razvojne centre ter novonastala podjetja, je na\u0161tel.<\/p>\n
Spomnil je na petkovo dogajanje na odboru DZ za finance, ki je na predlog SDS in NSi ob\u010dutno zvi\u0161al povpre\u010dnino za ob\u010dine. “Prora\u010duna sta pripravljena ob predpostavki, da ob\u010dinam pripada povpre\u010dnina v vi\u0161ini, kot jo je predlagala vlada,” je dejal in opozoril, da bosta v primeru druga\u010dnega zneska povpre\u010dnine neusklajena s spremljajo\u010dim zakonom o njunem izvr\u0161evanju, to pa pomeni, da ju ne bomo imeli.<\/p>\n
Vlada je tokrat k prora\u010dunskim dokumentom prilo\u017eila tudi poseben zakon, ki ga je pripravila potem, ko je Urad RS za makroekonomske analize in razvoj septembra zni\u017eal napoved gospodarske rasti. Z njim se omejuje rast stro\u0161kov dela v javnem sektorju in dolo\u010da izredno uskladitev pokojnin v letu 2020.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Slovenija ima po besedah finan\u010dnega ministra Andreja Bertonclja enega najbolj\u0161ih prora\u010dunov med evrskmi dr\u017eavami. Kot je dejal pred poslanci ob za\u010detku obravnave predlogov prora\u010dunov za prihodnji dve leti, to velja tako glede prese\u017ekov kot zni\u017eevanja javnega dolga. Posvaril pa je pred zvi\u0161anjem povpre\u010dnine.<\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":410623,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[12925,2391,6536,1595],"source":[4511],"supertag":[7541],"acf":[],"yoast_head":"\n