Kratkoro\u010dne te\u017eave lahko nastopijo \u017ee nekaj let pred menopavzo. Gre za navale vro\u010dine in izrazito znojenje, nespe\u010dnost, bole\u010dine v sklepih, napihnjenost, zmanj\u0161a se fizi\u010dna mo\u010d, koncentracija pa upade. “\u010ce je nekdo dlje \u010dasa nespe\u010den, to lahko vpliva na ve\u010d segmentov \u017eivljenja. Se pravi nervoza, kroni\u010dna utrujenost, slab\u0161a zmogljivost, manj\u0161a toleranca,” je na dana\u0161nji novinarski konferenci o menopavzi pojasnila Branka \u017degura iz Univerzitetnega klini\u010dnega centra (UKC) Maribor.<\/p>\n
Prihaja tudi do urogenitalnih te\u017eav, kot so ob\u010dutek suhe no\u017enice, ob\u010dutek zbadanja v no\u017enici, bole\u010d spolni odnos in vnetja se\u010dnega mehurja.<\/p>\n
Dolgoro\u010dno pa menopavza vpliva predvsem na kostno gostoto, kosti se v tem obdobju tanj\u0161ajo in postajajo bolj krhke. Pogostej\u0161i so tudi zlomi, do njih prihaja tudi pri manj\u0161ih obremenitvah. Pove\u010da pa se tudi mo\u017enost za aterosklerozne te\u017eave, infarkt in mo\u017egansko kap, zaradi starosti pa je lahko tudi izid bolezni precej slab\u0161i, je \u0161e povedala \u017degura.<\/p>\n
Izjemno pomembno je, da \u017eenske prepoznajo menopavzne te\u017eave in jih ne pripisujejo \u010demu drugemu, je dodala. Nekatere \u017eenske gredo \u010dez obdobja brez te\u017eav ali z blagimi te\u017eavami, ki jih lahko olaj\u0161ajo z zdravim na\u010dinom \u017eivljenja, je pojasnila. Na izbolj\u0161anje te\u017eav vpliva redna telesna aktivnost, primerna prehrana in ukvarjanje z aktivnostmi, ki \u017eensko spro\u0161\u010dajo ter veselijo.<\/p>\n
“Veliko vemo o invazivnih metodah, premalo pa govorimo o preventivnih programih,” je poudaril strokovni direktor ginekolo\u0161ke klinike UKC Ljubljana Adolf Lukanovi\u010d. Opa\u017ea, da \u017eenske pogosto premalo pijejo, kar vpliva na urogenitalne te\u017eave. Tudi zato te\u017eje uravnavajo telesno temperaturo.<\/p>\n
Dolgotrajne te\u017eave pa je mogo\u010de re\u0161evati tudi s hormonsko terapijo. Kot zagotavlja \u017degura je ta varna. Bistveno je z zdravljenjem za\u010deti dovolj zgodaj, nekje med 50 in 60 letom.<\/p>\n
Najve\u010d dezinformacij \u017degura opa\u017ea pri vpra\u0161anju povezanosti raka in hormonske terapije. “Petletno jemanje nizko doznih preparatov ne pove\u010da tveganja za karcinom dojke. Tveganje je primerljivo pitju dve enot alkohola dnevno, kajenju, telesni neaktivnosti, debelost je celo ve\u010dji dejavnih tveganja. Po petih letih se tveganje blago povi\u0161a. To pomeni manj kot ena od 1000 \u017eensk,” je pojasnila.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Povpre\u010dno so Slovenke stare 52 let, ko nastopi menopavza. Zahteve so v tem obdobju precej\u0161nje, \u017eenska lahko \u0161e skrbi za otroke ali pa dela na zahtevnej\u0161ih delovnih mestih. Te\u017eave, ki jih prinese menopavza, pomembno vplivajo na po\u010dutje \u017eenske. Na izbolj\u0161anje te\u017eav pomembno vpliva zdrav \u017eivljenjski slog, poudarjajo strokovnjaki.<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1092],"tags":[12426],"source":[2618,1364,1334],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n