Prvi\u010d od leta 2002 nobena \u010dlanica obmo\u010dja evra ni v postopku zaradi prekomernega javnofinan\u010dnega primanjkljaja, torej primanjkljaja nad tremi odstotki bruto doma\u010dega proizvoda (BDP). Tako so vse v preventivni fazi postopka preverjanja javnih financ, ko se komisija pri ocenjevanju osredoto\u010di na uresni\u010devanje srednjero\u010dnega prora\u010dunskega cilja.<\/p>\n
Komisija je danes objavila ocene osnutkov prora\u010dunskih na\u010drtov \u010dlanic obmo\u010dja evra za prihodnje leto. Kot vselej je \u010dlanice razvrstila v tri skupine: skladne s prora\u010dunskimi pravili, prete\u017eno skladne in s tveganji neskladnosti. Pri nobenem pa tokrat ne ugotavlja resne neskladnosti s prora\u010dunskimi pravili, kot je lani v primeru italijanskega prora\u010duna.<\/p>\n
V prvi skupini \u010dlanic s prora\u010dunskimi na\u010drti, ki so skladni z evropskimi prora\u010dunskimi pravili, opredeljenimi v paktu o stabilnosti in rasti, je devet dr\u017eav: Nem\u010dija, Irska, Gr\u010dija, Ciper, Litva, Luksemburg, Malta, Nizozemska in Avstrija. Prete\u017eno skladna sta osnutka Estonije in Latvije.<\/p>\n
Pri prora\u010dunskih na\u010drtih osmih dr\u017eav – poleg Slovenije so to \u0161e Belgija, \u0160panija, Francija, Italija, Portugalska, Slova\u0161ka in Finska – pa komisija ugotavlja tveganja neskladnosti z evropskimi prora\u010dunskimi pravili, saj so mogo\u010da znatna odstopanja od priporo\u010dene poti do njihovih srednjero\u010dnih prora\u010dunskih ciljev.<\/p>\n
V primeru Belgije, \u0160panije, Francije in Italije komisija opozarja tudi na neskladnost s ciljem glede zmanj\u0161evanja javnega dolga. Prav te \u010dlanice jo tudi najbolj skrbijo. Preostale \u0161tiri namre\u010d bele\u017eijo javni dolg pod 60 odstotki BDP, kar je zgornja dovoljena meja po paktu o stabilnosti in rasti, ali pa bodo pod tem pragom v kratkem.<\/p>\n
Slovenija bo po pri\u010dakovanjih kmalu izpolnila pravilo, da javni dolg ne sme prese\u010di 60 odstotkov BDP. Poleg tega je z nominalnim prese\u017ekom precej dale\u010d od zgornjega dovoljenega praga treh odstotkov javnofinan\u010dnega primanjkljaja. Vendar pa ne napreduje dovolj hitro k srednjero\u010dnemu prora\u010dunskemu cilju, to je strukturni primanjkljaj v vi\u0161ini 0,25 odstotka BDP, je danes v Bruslju izpostavil podpredsednik komisije Valdis Dombrovskis.<\/p>\n
Ob tem je sicer Dombrovskis poudaril, da je ob upo\u0161tevanju nominalnega prese\u017eka v vi\u0161ini 0,5 odstotka BDP in velike negotovosti glede izra\u010duna proizvodne vrzeli povsem mogo\u010de, da bo Slovenija v letu 2020 bli\u017ee temu cilju. To bodo po njegovih besedah potrdili spomladi.<\/p>\n
V Bruslju so sicer pred dana\u0161njo oceno neuradno pojasnjevali, da v primeru Slovenije ni posebnih skrbi in da je povsem mogo\u010de, da bo spomladi prihodnje leto pre\u0161la iz skupine dr\u017eav s tveganji prora\u010dunske neskladnosti v skupino dr\u017eav, ki so prete\u017eno skladne z evropskimi prora\u010dunskimi pravili.<\/p>\n
V primeru Slovenije je srednjero\u010dni prora\u010dunski cilj dolo\u010den v vi\u0161ini 0,25 odstotka strukturnega primanjkljaja v letu 2020. Po jesenski gospodarski napovedi komisije pa naj bi Slovenija prihodnje leto bele\u017eila 0,9-odstotni strukturni primanjkljaj. Zaradi tega odstopanja je torej znova v skupini dr\u017eav s tveganji neskladnosti z evropskimi prora\u010dunskimi pravili.<\/p>\n
V prej\u0161njem ciklu ocenjevanja – mnenje o posodobljenem osnutku prora\u010dunskega na\u010drta Slovenije je komisija izjemoma objavila konec februarja, ker je osnutek iz oktobra lani zaradi volitev temeljil na predpostavki nespremenjene politike in je bil v vmesnem \u010dasu ponovno predlo\u017een – je komisija pri slovenskem na\u010drtu prav tako ugotovila tveganje neskladnosti z evropskimi pravili.<\/p>\n
Ocene komisije in Slovenije glede strukturnega polo\u017eaja se sicer obi\u010dajno precej razlikujejo, predvsem zaradi razlik v metodologiji izra\u010duna proizvodne vrzeli oziroma tega, na kateri stopnji konjunkturnega cikla je trenutno slovensko gospodarstvo. Proizvodna vrzel namre\u010d prikazuje razliko med dejanskim in maksimalnim potencialnim BDP.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
V slovenskem osnutku prora\u010dunskega na\u010drta za prihodnje leto obstajajo tveganja neskladnosti z evropskimi prora\u010dunskimi pravili, je ocenila Evropska komisija. Napredek k srednjero\u010dnemu prora\u010dunskemu cilju ni zadosten. A zaradi velike negotovosti glede izra\u010duna proizvodne vrzeli bo morda Slovenija prihodnje leto bli\u017ee temu cilju, je \u0161e izpostavila.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":405303,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[15160,7017,1595],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n