OECD je \u017ee maja napoved leto\u0161nje slovenske gospodarske rasti zni\u017eala, in sicer s 3,6 na 3,4 odstotka. Je pa takrat napoved za 2020 zvi\u0161ala z 2,7 na 3,1 odstotka.<\/p>\n
V svoji jesenski gospodarski napovedi je organizacija s sede\u017eem v Parizu pri\u010dakovanja glede leto\u0161njega gibanja gospodarske dejavnosti v Sloveniji \u0161e nekoliko poslab\u0161ala, a ostaja z napovedjo o 3,1-odstotni rasti najbolj optimisti\u010dna med ustanovami, ki so v zadnjem \u010dasu svoje napovedi \u017ee aktualizirale.<\/p>\n
Urad RS za makroekonomske analize in razvoj namre\u010d za letos pri\u010dakuje 2,8-odstotno rast BDP, Mednarodni denarni sklad 2,9 odstotno, Evropska komisija 2,6-odstotno in Evropska banka za obnovo in razvoj 3,0-odstotno. Banka Slovenije \u0161e ni aktualizirala svoje majske napovedi o 3,2-odstotni krepitvi gospodarske dejavnosti.<\/p>\n
Bolj optimisti\u010dni od ve\u010dine ustanov so v OECD tudi glede gospodarskih gibanj v 2020 in 2021. Pri\u010dakujejo namre\u010d 3,0- oz. 3,1-odstotno gospodarsko rast.<\/p>\n
Kot glavno gonilo slovenske gospodarske rasti analitiki OECD vidijo zasebno potro\u0161njo, ki naj bi jo \u0161e naprej podpirali rast pla\u010d in krepitev zaposlenosti. Rast zasebne potro\u0161nje naj bi bila letos in prihodnje leto pri 3,6 odstotka, v 2021 pa pri 3,7 odstotka.<\/p>\n
A kljub nadaljnji rasti zasebne potro\u0161nje se dogajanje v globalnem gospodarstvu, ki ga zaznamujejo visoka raven negotovosti in trgovinske napetosti, prek \u0161ibkej\u0161ega povpra\u0161evanja po izdelkih dolo\u010denih izvoznih sektorjev, npr. avtomobilskega, elektrotehni\u010dnega in kovinskopredelovalnega, \u017ee pozna v ni\u017eji rasti izvoza, ugotavljajo v organizaciji.<\/p>\n
Po drugi strani se zaradi krepitve doma\u010de potro\u0161nje in ve\u010dji potrebi po uvo\u017eenih vmesnih izdelkih oz. sestavnih delih v predelovalni industriji bolj od izvoza krepi uvoz, kar naj bi se dogajalo tudi v prihodnjih dveh letih. Zato bo predvidoma prispevek zunanje trgovine k rasti vsa tri leta negativen, prihodnje leto naj bi rast zni\u017eal za 0,8 odstotne to\u010dke.<\/p>\n
Negotovost glede nadaljnjih naro\u010dil negativno vpliva tudi na investicije izvozno usmerjenih podjetij v stroje in opremo. Ob tem pa naj bi okrepljena investicijska aktivnost v stanovanjski gradnji in tudi javne investicije omogo\u010dile rast investicij v vi\u0161ini 6,8 odstotka letos in 6,2 oz. 6,4 odstotka v prihodnjih dveh letih.<\/p>\n
Trg dela \u0161e naprej ka\u017ee dobro sliko. Zaposlenost raste, v veliki meri s pomo\u010djo uvoza tuje delovne sile, stopnja anketne brezposelnosti pa naj bi se \u0161e zni\u017eevala in s 4,5 odstotka letos padla na 3,4 odstotka v letu 2021.<\/p>\n
Rast pla\u010d, v precej\u0161nji meri sicer zaradi dviga pla\u010d v javnem sektorju in rasti minimalne pla\u010de, po opozorilih OECD \u017ee zmanj\u0161uje cenovno konkuren\u010dnost slovenskih izvoznikov. Inflacija naj bi se medtem predvsem zaradi rasti cen storitev zvi\u0161ala z 1,8 odstotka letos na 2,4 odstotka prihodnje leto.<\/p>\n
V tej lu\u010di v OECD pozivajo k nekoliko bolj zmerno ekspanzivni javnofinan\u010dni politiki, da se ti stro\u0161kovni pritiski zamejijo in obenem okrepi dolgoro\u010dna vzdr\u017enost javnih financ. \u010ceprav tudi v OECD vsa tri leta pri\u010dakujejo nominalni prese\u017eek v slovenskih javnih financah, pa so njihove ocene nekoliko ni\u017eje od vladnih. Prav tako napovedujejo po\u010dasnej\u0161o zni\u017eevanje javnega dolga v dele\u017eu od BDP. Tudi v 2021 naj bi bil ta po njihovih pri\u010dakovanjih s 66,8 odstotka \u0161e precej nad mejo 60 odstotkov iz pakta o stabilnosti in rasti.<\/p>\n
V OECD sicer pozivajo \u0161e k ukrepom za omejevanje zgodnjega upokojevanja in bolj ciljani politiki za krepitev zaposlovanja med starej\u0161imi in dolgotrajno oz. strukturno brezposelnimi. Omenjajo tudi potrebo po dodatni dav\u010dni razbremenitvi dela.<\/p>\n
Ban\u010dni sistem, ki je Slovenijo pred leti potegnil v te\u017eave, je zdaj po oceni OECD odporen, nadaljevali naj bi se tudi ugodni pogoji financiranja, pri \u010demer tudi oni opozarjajo na krepko rast potro\u0161ni\u0161kih posojil kljub omejevalnim poskusom Banke Slovenije.<\/p>\n
Med glavnimi tveganji za odprto slovensko gospodarstvo sicer analitiki OECD v naslednjih dveh letih omenjajo potencialne negativne u\u010dinke podalj\u0161anega obdobja trgovinskih napetosti v svetu. Ob tem naj bi rast izvoza lahko dodatni zni\u017eevali \u0161e vi\u0161ja rast stro\u0161kov dela in \u0161e \u0161ibkej\u0161a rast produktivnosti od sedanje.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) je danes napoved leto\u0161nje rasti slovenskega BDP zni\u017eala s 3,4 na 3,1 odstotka, potem ko jo je nekoliko poslab\u0161ala \u017ee maja. Na podobnih ravneh, pri 3,0 oz. 3,1 odstotka, naj bi rast ostala v 2020 in 2021. Napoved OECD za letos je najbolj\u0161a med aktualiziranimi ocenami doma\u010dih in tujih ustanov.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":410781,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[5715,1595],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n