Prora\u010dun za leto 2020 je najvi\u0161ji doslej: odhodki so dolo\u010deni v vi\u0161ini 10,358 milijarde evrov, v dr\u017eavno blagajno pa naj bi se steklo 10,773 milijarde evrov. Prora\u010dunski prese\u017eek bo tako zna\u0161al 415,2 milijona evrov.<\/p>\n
\u0160e vi\u0161je so \u0161tevilke v prora\u010dunu za leto 2021. Odhodki se bodo povzpeli na 10,455 milijarde evrov, ob 11,111 milijarde evrov pri\u010dakovanih prihodkov pa naj bi prese\u017eek dosegel 656,6 milijona evrov.<\/p>\n
Poslanci so razpravo o obeh prora\u010dunih za\u010deli v torek, ko je finan\u010dni minister Andrej Bertoncelj povedal, da ohranjata visoko raven socialne varnosti, med drugim pa se lahko pohvalita tudi z razvojno komponento. Izpostavil je prora\u010dunski prese\u017eek, ki bo omogo\u010dil opazno zmanj\u0161anje dolga, ter dejal, da gre za enega najbolj\u0161ih prora\u010dunov med evrskimi dr\u017eavami.<\/p>\n
Po zagotovilih vlade so iz prora\u010dunov razvidne njene prioritete, to so predvsem zdravstvo, znanost, gospodarstvo in varnost. Na drugi strani so v opoziciji opozarjali, da bi bil zdaj primeren \u010das za reforme, teh pa v prora\u010dunskih dokumentih ne vidijo.<\/p>\n
Prav tako je vlada po mnenju poslancev opozicije marsikatero podro\u010dje prezrla. Poslanske skupine SDS, SNS, Levice in NSi so tako k predlogu obeh prora\u010dunov vlo\u017eile pribli\u017eno 130 dopolnil, od katerih jih je bilo zadostne podpore dele\u017enih sedem.<\/p>\n
Najbolj enotni so bili poslanci pri 400.000 evrov vrednem dopolnilu za obnovo pogorelih planinskih domov na Koro\u0161ici in Okre\u0161lju. Na pobudo Planinske zveze Slovenije so ga vlo\u017eili poslanci SDS, soglasno pa so ga podprli vsi navzo\u010di na seji in si ob tem zaploskali.<\/p>\n
Med drugim so dali \u0161e dodatnih \u0161est milijonov evrov za investicije v vrtce, pet milijonov evrov za sanacijo odlagali\u0161\u010da odpadkov v Savinjski dolini, dva milijona evrov za obnovo \u017di\u010dke kartuzije ter pol milijona evrov za sistem dolgotrajne oskrbe.<\/p>\n
Da bo lahko januarja izvr\u0161evanje novega prora\u010duna nemoteno steklo, je DZ sprejel \u0161e zakon o izvr\u0161evanju obeh prora\u010dunov, kjer pa je nekaj napetosti povzro\u010dala vi\u0161ina povpre\u010dnine za ob\u010dine.<\/p>\n
Za leto 2020 je vlada dolo\u010dila povpre\u010dnino v vi\u0161ini 589,11 evra na prebivalca, za leto 2021 pa v vi\u0161ini 588,30 evra. \u0160tevilki sta izra\u010dunani v skladu z metodologijo iz zakona o financiranju ob\u010din in sta najvi\u0161ji v zgodovini, je v okviru prora\u010dunske razprave povedal Bertoncelj.<\/p>\n
Ob tem je omenil celo mo\u017enost odstopa, \u010de bodo poslanci preve\u010d radodarni pri financiranju ob\u010din. Po zaklju\u010denem glasovanju je bil zadovoljen. Prora\u010duna za prihodnji dve leti sta dobra, razvojno in socialno naravnana, usmerjena v pove\u010devanje blaginje vseh ljudi in tudi v skladu s fiskalnim pravilom, je dejal.<\/p>\n
Zakon o izvr\u0161evanju prora\u010dunov je sicer tehni\u010dni zakon, ki daje vladi pooblastila glede mo\u017enosti upravljanja z dr\u017eavnim prora\u010dunom in zadol\u017eevanjem ter ureja namenske prihodke in odhodke prora\u010duna.<\/p>\n
Poleg povpre\u010dnine je v njem med drugim zapisan tudi dovoljeni obseg zadol\u017eevanja dr\u017eave, in sicer za leto 2020 v vi\u0161ini 1,591 milijarde evrov, za leto 2021 pa v vi\u0161ini 2,741 milijarde evrov. Zadol\u017eevati se bo mogo\u010de predvsem za refinanciranje, torej za nadome\u0161\u010danje starega dolga z novim, najetim pod ugodnej\u0161imi pogoji.<\/p>\n
Dr\u017eava bo lahko v vsakem od prihodnjih dveh let izdala za do 800 milijonov evrov poro\u0161tev. Ena \u010detrtina tega zneska je predvidena za poro\u0161tva za ukrepe stanovanjske politike, \u010deprav zakonske podlage za to \u0161e ni. Zakon, ki bo omogo\u010dal dr\u017eavna poro\u0161tva za kredite dr\u017eavljanov, ki prvi\u010d re\u0161ujejo stanovanjsko vpra\u0161anje in jim oblika zaposlitve oz. vi\u0161ina dohodka ne omogo\u010data samostojne pridobitve kredita, vlada \u0161e pripravlja.<\/p>\n
Prora\u010dunskim dokumentom je vlada tokrat prilo\u017eila tudi interventni zakon, ki omejuje stro\u0161ke za pla\u010de v javnem sektorju, prina\u0161a pa tudi izredno uskladitev pokojnin. Glede slednje je prevladala odlo\u010ditev, naj se opravi v enakem znesku za vse upokojence.<\/p>\n
\u010ce bo gospodarska rast letos ve\u010d kot 2,5-odstotna, se bodo pokojnine decembra 2020 zvi\u0161ale za 6,50 evra. \u010ce bo rast vi\u0161ja, bo vi\u0161ja tudi uskladitev pokojnin: v primeru ve\u010d kot 3,5-odstotne rasti bo izvedena v vi\u0161ini 9,75 evra, v primeru ve\u010d kot 4,5-odstotne rasti pa v vi\u0161ini 13 evrov.<\/p>\n
Uskladitev pokojnin v nominalnih zneskih in ne v odstotkih so predlagali v SAB, s \u010dimer naj bi se zagotovilo, da se razlike med upokojenci ne bi pove\u010devale. Poslanske skupine koalicije so sicer vlo\u017eile dopolnilo, naj se pokojnine uskladijo v odstotkih, kot je prvotno predlagala tudi vlada, a mu je za potrditev zmanjkal le glas.<\/p>\n
Manj\u0161inska koalicija je prora\u010duna in spremljevalne dokumente danes potrdila s pomo\u010djo poslancev opozicijske SNS in obeh poslancev narodnosti, medtem ko so proti glasovali poslanci SDS, Levice in NSi.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
\u010ceprav koalicija sama nima dovolj glasov, sta prora\u010duna za prihodnji dve leti uspe\u0161no prestala glasovanje. Pri tem je DZ potrdil tudi nekaj dopolnil poslancev SDS, NSi in SNS ter s tem znotraj najvi\u0161je porabe doslej prerazporedil nekaj milijonov evrov po okusu opozicije.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":391603,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[6536,15160,15184,1595],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n