Evropska investicijska banka (EIB) nima dolo\u010denih ciljnih vrednosti investiranja v posami\u010dne dr\u017eave. “Zato je te\u017eko opredeliti konkretne \u0161tevilke za Slovenijo, saj bodo te v najve\u010dji meri odvisne od \u0161tevila kakovostnih projektov, ki bodo pri\u0161li iz dr\u017eave,” je v pogovoru za STA na temo nove investicijske politike banke na podro\u010dju energetike dejal McDowell.<\/p>\n
Je pa sogovornik pod\u010drtal okolje, v katerem prihaja do sprememb. “Investicije v energetsko u\u010dinkovitost, \u0161e posebej v stanovanjske stavbe, se morajo v prihajajo\u010dem desetletju podvojiti. Dekarbonizacija energetike za dosego ciljev do leta 2030 zahteva najmanj podvojitev dana\u0161njih zmogljivosti za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov v EU. Dodatno se ka\u017ee potreba po podpori drugih tipov obnovljivih virov energije, denimo za ogrevanje, proizvodnje in integracije nizkooglji\u010dnih plinov, kot je vodik, ter nizkooglji\u010dnih pogonskih goriv. Vse to predstavlja prilo\u017enosti za pritegnitev investicij v Slovenijo,” je poudaril.<\/p>\n
EIB bo okrepila tudi tehni\u010dne in svetovalne storitve za razvijalce projektov in javne ustanove, ki si \u017eelijo ve\u010d investicijskih sredstev. “Slovenijo, njena podjetja in javne institucije spodbujam, naj izkoristijo te ogromne investicijske prilo\u017enosti,” je dejal McDowell.<\/p>\n
Na vpra\u0161anje, kak\u0161ne projekte i\u0161\u010de EIB, je sogovornik odgovoril: “Dobro pripravljeni projekti, vzdr\u017eni po finan\u010dni, tehni\u010dni in ekonomski ter seveda okoljski plati so vedno dobrodo\u0161li. EIB lahko podpre tako pripravo kot financiranje takih projektov.”<\/p>\n
Pri tem ne gre le za projekte bla\u017eitve in prilagajanja na podnebne spremembe, ampak tudi za projekte t. i. pravi\u010dnega prehoda, je nadaljeval McDowell. “Ustrezen in pravi\u010den prehod iz oglji\u010dnega gospodarstva mora nasloviti ne le energetske potrebe, ampak tudi zaposlitvene potrebe prebivalstva v regijah po vsej EU, ki jih bo opu\u0161\u010danje fosilnih goriv najbolj prizadelo. Ne smemo dovoliti, da bi ljudje zaradi teh tektonskih premikov trpeli,” je pod\u010drtal.<\/p>\n
V nekaterih premogovni\u0161kih regijah, denimo v poljskih Katovicah, EIB \u017ee podpira integrirane regionalne ve\u010dsektorske na\u010drte, a “storiti moramo \u0161e veliko ve\u010d”, je dejal McDowell. V tej lu\u010di bo banka s svetovalnimi storitvami in finan\u010dno mo\u010djo podprla iniciativo EU za pravi\u010den prehod. “Dobrodo\u0161le so ideje o konkretnih ukrepih, ki jih lahko sprejmemo v zvezi s tem,” je izpostavil podpredsednik EIB.<\/p>\n
“Da bi spodbudili mesta in regije v srednji in vzhodni Evropi k nadaljnjemu zmanj\u0161evanju oglji\u010dnih izpustov, moramo podpirati nove industrije, ki ne \u0161kodijo podnebju. \u0160e naprej moramo podpirati zasebne raziskovalne in\u0161titute in pomagati ve\u010d inovativnim okoljskim tehnologijam pri preboju na trg,” je dejal. To ne bo le pomagalo podnebju, ampak tudi ustvarjalo delovna mesta in krepilo gospodarstvo.<\/p>\n
Banka je tudi dvignila mejo financiranja na podro\u010dju obnovljive energije na 75 odstotkov investicijskih stro\u0161kov, \u010de projekt prina\u0161a veliko politi\u010dno vrednost in kjer vklju\u010devanje EIB pospe\u0161uje implementacijo. Gre predvsem za projekte, ki podpirajo temeljne dele direktive za obnovljive vire energije, kot so integracija trgov, skupnostne in \u010dezmejne sheme in tehnologije v zelo zgodnjih razvojnih fazah.<\/p>\n
EIB je sicer od leta 2013 v projekte, povezane s fosilnimi gorivi, vlo\u017eila 13,4 milijarde evrov. Velika ve\u010dina je bila usmerjena v plinske projekte, skoraj 9,3 milijarde evrov je \u0161lo v izgradnjo plinskih distribucijskih omre\u017eij.<\/p>\n
V skladu z novo politiko banka od konca leta 2021 naprej ne bo ve\u010d podpirala fosilnih projektov, vklju\u010dno s plinskimi. Nov standard izpustov bo pri 250 gramih ogljikovega dioksida na kilovatno uro, kar je 300 gramov manj kot doslej. “To je najbolj ambiciozna podnebna investicijska strategija katere koli javne finan\u010dne institucije na svetu,” je poudaril McDowell.<\/p>\n
Dodatno \u017eeli skupina EIB do leta 2030 usmeriti 1000 milijard evrov v podnebno ukrepanje in okoljsko trajnost. Do leta 2025 \u017eeli v to podro\u010dje usmeriti 50 odstotkov vsega svojega financiranja.<\/p>\n
V slovensko energetiko je EIB vlo\u017eila ve\u010d kot milijardo evrov, od tega okoli 550 milijonov evrov v projekte, povezane s fosilnimi gorivi. Za projekte podnebnega ukrepanja je medtem od leta 2012 namenila 125 milijonov evrov. “V skladu z novo posojilno energetsko politiko se veselimo investicij v smeri oglji\u010dno nevtralne in zelene Slovenije do leta 2050,” je poudaril McDowell.<\/p>\n
“Vem, da sta okolje in trajnost zelo pomembni vpra\u0161anji za Slovence. Va\u0161a dr\u017eava je med 10 naj\u010distej\u0161imi dr\u017eavami na svetu po indeksu okoljske trajnostni – zaradi \u010desar si zaslu\u017eite \u010destitke – in EIB je vesela, da lahko \u0161e naprej podpira razvoj Slovenije v skladu s temi smernicami,” je dejal sogovornik.<\/p>\n
Kot primer dobre prakse v Sloveniji je McDowell izpostavil projekt Mestne ob\u010dine Ljubljana, ki se je lotila obse\u017ene energetske obnove objektov. “Mesto je prenovilo znameniti grad, izoliralo javne stavbe in posodobilo \u0161ole, knji\u017enice in gledali\u0161\u010da, zmanj\u0161alo porabo in stro\u0161ke ogrevanja ter izbolj\u0161alo kakovost zraka,” je na\u0161tel.<\/p>\n
EIB je z Ljubljano sodelovala prek programa Elena, ki ga vodi banka in financira Evropska komisija. “Zagotovili smo 975.000 evrov garancij za pomo\u010d mestu pri na\u010drtovanju energetskih obnov in investirali 50 milijonov evrov v izvedbo nadgradenj energetske u\u010dinkovitosti. Posledi\u010dno je bilo v prestolnici ve\u010d kot 70 javnih stavb obnovljenih z novo izolacijo, bolj\u0161imi okni, moderno ogrevalno tehnologijo in u\u010dinkovitej\u0161o javno razsvetljavo.”<\/p>\n
V lu\u010di razprave o morebitni gradnji drugega bloka Nuklearne elektrarne Kr\u0161ko pa je McDowell opozoril, da je EIB \u017ee od leta 1994, ko je nazadnje investirala v jedrske vire energije, pri tej politiki nevtralna. “Od takrat smo podprli le dva projekta izbolj\u0161anja varnosti jedrskih elektrarn. Danes EIB v pripravi nima podobnih projektov.”<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
EIB nima rezerviranih sredstev za investicije v posami\u010dno dr\u017eavo, zato je nemogo\u010de re\u010di, koliko denarja bi lahko v skladu z novo politiko, s katero banka opu\u0161\u010da sofinanciranje fosilnih goriv, prejela Slovenija. EIB pri\u010dakuje “dobro pripravljene projekte, vzdr\u017ene po finan\u010dni, tehni\u010dni in ekonomski plati”, je poudaril podpredsednik Andrew McDowell.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":410915,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[9104,2171,7620,1595],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n