Kot je za STA pojasnil Danilo Bevk z Nacionalnega in\u0161tituta za biologijo, \u017eelijo s projektom zasnovati metodologijo monitoringa divjih \u010debel – \u010dmrljev in \u010debel samotark -, monitoring testno izvesti na izbranih obmo\u010djih, oceniti stanje divjih \u010debel in oblikovati usmeritve za vzpostavitev trajnega monitoringa divjih opra\u0161evalcev v Sloveniji.<\/p>\n
“Z monitoringom bomo kon\u010dno dobili konkretne podatke o gibanju populacij \u010dmrljev in \u010debel samotark pri nas, kar je nujno za pripravo primernih ukrepov varovanja in spremljanja u\u010dinkovitosti le-teh. Z rednim monitoringom Slovenija lahko postane med vodilnimi na tem podro\u010dju v Evropi,” je povedal Bevk.<\/p>\n
Projekt po besedah Bevka pomeni nadgradnjo raziskav pomena divjih opra\u0161evalcev za kmetijstvo in bo pripomogel k uresni\u010devanju njihovih prizadevanj, da Slovenija postane model za trajnostno upravljanje pestrosti opra\u0161evalcev, zanesljivo pridelavo hrane in varovanje biodiverzitete.<\/p>\n
Projekt vodi Nacionalni in\u0161titut za biologijo, partnerja pa sta Prirodoslovni muzej Slovenije in Znanstvenoraziskovalni center SAZU, financirajo ga Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS, Ministrstvo za okolje in prostor in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.<\/p>\n
Opra\u0161evalci so pomemben del biodiverzitete in zagotavljajo eno klju\u010dnih ekosistemskih storitev, opra\u0161evanje, hkrati pa so tudi pomembni indikatorji biodiverzitete. Poleg medonosne \u010debele je zelo pomembna tudi vloga divjih opra\u0161evalcev, med katere sodijo divje \u010debele, ki so pogosto \u0161e bolj u\u010dinkoviti. Za zanesljivo opra\u0161evanje in s tem povezano stabilno pridelavo in ohranjanje biodiverzitete je zato klju\u010dnega pomena ohranjanje pestrosti opra\u0161evalcev, pi\u0161e v opisu projekta na spletni strani Biolo\u0161kega in\u0161tituta Jovana Had\u017eija ZRC SAZU.<\/p>\n
Populacije divjih opra\u0161evalcev hitro upadajo, glavni razlog za to pa so pomanjkanje hrane zaradi intenzivnega kmetijstva in podnebnih sprememb, bolezni, pesticidi, pomanjkanje mest za gnezdenje in tujerodne vrste. Zaradi naravnih danosti je potencial divjih opra\u0161evalcev v Sloveniji \u0161e vedno razmeroma velik, a slabo izkori\u0161\u010den in brez strategije trajnostnega upravljanja ga \u017ee izgubljamo, \u0161e pi\u0161e na spletni strani.<\/p>\n