“Leto 2019 zaklju\u010duje desetletje izredne globalne vro\u010dine, zmanj\u0161evanja ledene odeje in rekordnih ravni morja, ki so posledica izpustov toplogrednih plinov zaradi \u010dlove\u0161ke aktivnosti,” je danes zapisala WMO, ki deluje pod okriljem Zdru\u017eenih narodov (ZN). Povpre\u010dne temperature za zadnjih pet let (2015-2019) in deset let (2010-2019) bodo “skoraj zagotovo” najvi\u0161je v zgodovini. 2019 bo najverjetneje drugo ali tretje najbolj vro\u010de leto doslej, so poudarili.<\/p>\n
Povpre\u010dna globalna temperatura je bila letos med januarjem in oktobrom za okoli 1,1 stopinje Celzija nad tisto iz predindustrijske dobe. Koncentracija ogljikovega dioksida v ozra\u010dju je leta 2018 dosegla rekordih 407,8 delca na milijon in se je letos \u0161e zvi\u0161evala. Ogljikov dioksid v ozra\u010dju ostane ve\u010d stoletij, v oceanih pa \u0161e dlje, je ob tem spomnila WMO.<\/p>\n
Oceani, ki z vsrkavanjem toplote in ogljikovega dioksida slu\u017eijo kot bla\u017eilec, pla\u010dujejo visoko ceno. Temperatura oceanov je na rekordnih ravneh, morska voda je 26 odstotkov bolj zakisana kot ob za\u010detku industrijske dobe.<\/p>\n
“Niti pribli\u017eno nismo blizu doseganju ciljev pari\u0161kega sporazuma,” je opozoril generalni sekretar WMO Petteri Taalas. “\u010ce ne bomo sprejeli odlo\u010dnih podnebnih ukrepov sedaj, se bomo podali na pot zvi\u0161anja temperature za ve\u010d kot tri stopinje Celzija do konca stoletja s \u0161e ve\u010d \u0161kodljivimi u\u010dinki na blaginjo ljudi,” je dodal.<\/p>\n
Izredni vro\u010dinski pogoji vse bolj vplivajo na zdravje ljudi in zdravstvene sisteme. Ve\u010dje posledice je med drugim mo\u010d ob\u010dutiti tam, kjer so izrazitej\u0161i pojavi staranja prebivalstva, urbanizacije in neenakosti na podro\u010dju zdravja. Leta 2018 je bilo vro\u010dinskim valovom izpostavljenih 220 milijonov ve\u010d ljudi, starej\u0161ih od 65 let, kot povpre\u010dno v primerjalnem obdobju 1986-2005, je podatke razli\u010dnih agencij pod okriljem ZN povzela WMO.<\/p>\n
Spreminjanje podnebja in izredni vremenski pojavi so med klju\u010dnimi gonili porasta globalne lakote in eni od glavnih vzrokov ve\u010djih kriz, so nadaljevali znanstveniki. Po desetletju zmanj\u0161evanja je lakota spet v porastu; leta 2018 jo je ob\u010dutilo ve\u010d kot 820 milijonov ljudi. Med januarjem in junijem je ob tem svet zabele\u017eil 10 milijonov novih internih razselitev. Sedem milijonov ljudi so z domov pregnali vremenski pojavi, kot so bili ciklon Idai v Afriki, cikloni Fani v Aziji, orkan Dorian na Karibih ter poplave v Iranu, na Filipinih in Etiopiji.<\/p>\n
Poro\u010dilo WMO je ponovilo pozive programa ZN za naravo (Unep), ki je prej\u0161nji teden v poro\u010dilu o izpustih toplogrednih plinov opozoril, da se bo globalna povpre\u010dna temperatura do konca stoletja, \u010de dr\u017eave izpolnijo doslej dane obljube, zvi\u0161ala za 3,2 stopinje Celzija glede na predindustrijsko dobo. To bi pomenilo uni\u010dujo\u010de posledice za planet, opozarjajo strokovnjaki. \u010ce bi se \u017eeleli izogniti katastrofam, bi morali omejiti segrevanje na manj kot dve stopinji Celzija, kot varna meja se omenja 1,5 stopinje.<\/p>\n
Izpusti toplogrednih plinov so, kot je izpostavilo poro\u010dilo Unepa, v zadnjem desetletju porasli za 1,5 odstotka. Leta 2018 so dosegli novo najvi\u0161jo vrednost 55,3 gigatone ekvivalenta ogljikovega dioksida. Da bi omejili globalno segrevanje na dve stopinji, morajo biti izpusti leta 2030 za 15 gigaton manj\u0161i, kot so napovedani v trenutnih nacionalnih ciljih. Za 1,5 stopinje Celzija morajo biti ni\u017eji za 32 gigaton.<\/p>\n
Omejitev segrevanja pod dve stopinji je tudi cilj pari\u0161kega sporazuma, hkrati pa ta mednarodni dogovor iz leta 2015 poziva k prizadevanjem za 1,5 stopinje. A da bi dosegli 1,5 stopinje, bi morale dr\u017eave izpuste toplogrednih plinov vsako leto med 2020 in 2030 zmanj\u0161ati za 7,6 odstotka, je posvaril Unep. To pomeni petkratno pove\u010danje trenutne kolektivne ambicije.<\/p>\n
Za cilj dveh stopinj zadostuje 2,7-odstotno zmanj\u0161anje letno. To pomeni, da bi ambicijo morali pove\u010dati za trikrat.<\/p>\n
Znanstveniki so zatrdili \u0161e, da so re\u0161itve, ki omogo\u010dajo dosego ciljev pari\u0161kega sporazuma, \u017ee na voljo, a jih ne implementiramo dovolj hitro ali v zadostnem obsegu.<\/p>\n
Poro\u010dilo WMO je bilo objavljeno v \u010dasu, ko se v Madridu odvija konferenca pogodbenic Okvirne konvencije ZN o podnebnih spremembah (UNFCCC). Skoraj 200 dr\u017eav se v \u0161panski prestolnici pogaja o pravilih za implementacijo pari\u0161kega sporazuma. Strokovnjaki od konference ne pri\u010dakujejo ve\u010djih prebojev, nekoliko je razo\u010darala \u017ee odsotnost predsednikov dr\u017eav in vlad ve\u010djih onesna\u017eevalk na ponedeljkovi otvoritveni slovesnosti.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Tako je v najnovej\u0161em poro\u010dilu ocenila svetovna meteorolo\u0161ka organizacija WMO. Leto 2019 bo medtem najverjetneje obveljalo za eno od treh najbolj vro\u010dih doslej. WMO se je pridru\u017eila vrsti organizacij, ki pozivajo k odlo\u010dnemu zmanj\u0161evanju izpustov toplogrednih plinov.<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1091],"tags":[3107,15297],"source":[1522,1518,1552],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n