\u0160tevilo letalskih potnikov v tem desetletju stalno raste. Leta 2010 jih je bilo 776 milijonov, lani pa skoraj polovico (43 odstotkov) ve\u010d. Lanska rast je bila vi\u0161ja pri segmentu potovanj iz in v tretje dr\u017eave (devet odstotkov) ter nekoliko ni\u017eja pri potovanjih znotraj EU (pet odstotkov).<\/p>\n
Najve\u010d letalskih potnikov je bilo v Zdru\u017eenem kraljestvu (272 milijonov), Nem\u010diji (222 milijonov), \u0160paniji (221 milijonov), Franciji (162 milijonov) in Italiji (153 milijonov). V uniji je \u0161tevilo npr. visoko \u0161e na Nizozemskem (79 milijonov), zunaj EU a v okviru evropskega gospodarskega interesnega obmo\u010dja pa v Tur\u010diji (skoraj 155 milijonov) in \u0160vici (56 milijonov).<\/p>\n
V Sloveniji je bilo skupno \u0161tevilo letalskih potnikov v 2018 pri 1,8 milijona in tako najni\u017eje v EU. Je bila pa nadpovpre\u010dna rast \u0161tevila potnikov.<\/p>\n
Ta je dosegla 7,6 odstotka in bila za 1,6 odstotne to\u010dke vi\u0161ja kot v celotni EU. V 2017 je bila sicer rast v Sloveniji s skoraj 20 odstotki najvi\u0161ja v uniji.<\/p>\n
Najvi\u0161jo rast so sicer bele\u017eile Litva (19 odstotkov), Latvija, Poljska in Slova\u0161ka (16 odstotkov) ter Estonija in Mad\u017earska (14 odstotkov), najni\u017ejo pa \u0160vedska (en odstotek), Zdru\u017eeno kraljestvo (trije odstotki) ter Belgija, Danska in Nizozemska (\u0161tirje odstotki).<\/p>\n
Od petih najve\u010djih letalskih trgov v EU je bila rast najvi\u0161ja v Italiji (\u0161est odstotkov), sledili sta Francija in \u0160panija (malenkost ve\u010d kot pet odstotkov) ter Nem\u010dija (nekoliko manj kot pet odstotkov). Zdru\u017eeno kraljestvo je, kot navedeno, bele\u017eilo triodstotno rast.<\/p>\n
Najbolj prometno letali\u0161\u010de v EU je bil tudi lani londonski Heathrow, prek katerega je potovalo nekaj ve\u010d kot 80 milijonov potnikov ali tri odstotke ve\u010d kot v 2017. Na drugi mesto se je uvrstil pari\u0161ki Roissy\/Charles de Gaulle (nekaj nad 72 milijonov potnikov; +\u0161tirje odstotki). Na tretje mesto se je uvrstil amsterdamski Schiphol (skoraj 71 milijonov; + \u0161tirje odstotki). \u010cetrto najbolj prometno je bilo frankfurtsko letali\u0161\u010de (nekaj nad 69 milijonov; +osem odstotkov), peto pa madridsko letali\u0161\u010de Barajas (skoraj 56,5 milijona; +devet odstotkov).<\/p>\n
V prvi deseterici so \u0161e barcelonski El Prat, m\u00fcnchensko letali\u0161\u010de Franza Josefa Straussa, londonski Gatwick, rimski Fiumicino in pari\u0161ki Orly.<\/p>\n
Prek ljubljanskega letali\u0161\u010da je, kot navedeno, potovalo 1,8 milijona potnikov oz. 7,6 odstotka ve\u010d kot v 2017. Zagreb\u0161ko letali\u0161\u010de Franja Tu\u0111mana je medtem zabele\u017eilo npr. 3,3 milijona potnikov oz. 7,8 odstotka ve\u010d kot v 2017.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Lani je z letali v EU potovalo 1,10 milijarde potnikov, kar je skoraj 63 milijonov oz. \u0161est odstotkov ve\u010d kot v 2017 in nov rekord, je ta teden objavil evropski statisti\u010dni urad Eurostat. V Sloveniji je bila rast s 7,6 odstotka nadpovpre\u010dna. Najbolj prometna letali\u0161\u010da so bila londonski Heathrow, pari\u0161ki Charles de Gaulle in amsterdamski Schiphol.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":403695,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[4548,1770],"source":[4511],"supertag":[6103],"acf":[],"yoast_head":"\n