Na lestvici indeksa uspe\u0161nosti na podro\u010dju boja proti podnebnim spremembam (Climate Change Performance Index – CCPI) so dr\u017eave razvr\u0161\u010dene glede na 14 kazalcev v \u0161tirih kategorijah: izpusti toplogrednih plinov, obnovljivi viri energije, raba energije in podnebna politika. Indeks zajema 57 ocenjenih dr\u017eav in EU kot celoto.<\/p>\n
“\u0160e naprej se nobena dr\u017eava ne odre\u017ee dovolj dobro v vseh kategorijah indeksa, da bi si v celoti zaslu\u017eila zelo visoko oceno,” so zapisali raziskovalci iz nevladnega sektorja. Zato so prva tri mesta tudi letos pustili prazna.<\/p>\n
\u0160vedski z oceno 75,77 sledita Danska in Maroko. Medtem pa so na najni\u017ejih petih mestih Iran (57), Ju\u017ena Koreja (58), Tajvan (59), Savdska Arabija (60) in ZDA (61) – slednje so zbrale le 18,6 to\u010dke, so v sporo\u010dilu za javnost zapisali avtorji lestvice – Germanwatch, Newclimate Institute ter Climate Action Network. Kot so dodali, so se ZDA prvi\u010d od za\u010detka lestvice leta 2006 zna\u0161le povsem na dnu.<\/p>\n
Slovenija se je na 44. mesto uvrstila z oceno 41,91. Nad njo sta \u010ce\u0161ka in Argentina, pod njo pa Ciper in Al\u017eirija. Najni\u017ejo oceno je dr\u017eava dobila na podro\u010dju obnovljivih virov (ocena 25,64 to\u010dke oz. 46. mesto) ter podnebne politike (36,63 to\u010dke oz. 45. mesto). Malo bolje se je odrezala pri rabi energije (51,06 to\u010dke oz. 42. mesto) in izpustih toplogrednih plinov (48,11 to\u010dke oz. 40. mesto).<\/p>\n
Iz Slovenije so pri sestavljanju lestvice sodelovali predstavniki nevladnih okoljskih organizacij Focus in Umanotera.<\/p>\n
Nobena od ocenjenih dr\u017eav sicer \u0161e ni na poti, ki bi bila skladna s cilji pari\u0161kega sporazuma, poudarjajo avtorji CCPI. EU kot celota se je uvrstila na 22. mesto, Nem\u010dija je mesto pod njo. Osem od evropskih dr\u017eav je uvr\u0161\u010denih med dr\u017eave z visokimi ocenami, osem z nizkimi (tudi Slovenija) in dve z zelo nizkimi.<\/p>\n
Kot je poudaril Niklas H\u00f6hne iz in\u0161tituta Newclimate Institute, bi se lahko EU na lestvici dvignila, \u010de bi uresni\u010dila predlagano zvi\u0161anje podnebne ambicije na zmanj\u0161anje izpustov za 55 odstotkov do leta 2030 in sprejela dolgoro\u010dno podnebno strategijo za oglji\u010dno nevtralnost do leta 2050.<\/p>\n
Kitajska, najve\u010dja svetovna proizvajalka toplogrednih plinov, je svoj polo\u017eaj na lestvici malenkost izbolj\u0161ala in dosegla 30. mesto. Kot so pojasnili avtorji lestvice, se je odrezala na podro\u010dju obnovljivih virov energije, kjer je v zadnjih letih ob\u010dutno pove\u010dala njihov dele\u017e, precej dobro je ocenjena tudi njena podnebna politika. A \u010de bo Peking uresni\u010dil napovedi o gradnji novih elektrarn na premog, bi lahko Kitajska zgrmela na dno lestvice, svarijo raziskovalci.<\/p>\n
Lestvica je bila objavljena v \u010dasu, ko se skoraj 200 dr\u017eav v Madridu pogaja o pravilih za implementacijo pari\u0161kega sporazuma od leta 2021.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
lovenija je na lestvici indeksa uspe\u0161nosti na podro\u010dju boja proti podnebnim spremembam (CCPI) za leto 2020 zasedla 44. mesto, kar je eno mesto ni\u017eje kot pred letom dni. Najvi\u0161je, a \u0161ele na \u010detrto mesto, so v nevladnih organizacijah postavili \u0160vedsko, na drugi strani pa sta na dnu Savdska Arabija in ZDA.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":379228,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[4561,1595],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n