Na podlagi mnenja pravobranilca sicer \u0161e ni mogo\u010de sklepati o sodbi Sodi\u0161\u010da EU, saj mu sodniki lahko sledijo, lahko pa tudi ne. Po razpolo\u017eljivih statisti\u010dnih podatkih namre\u010d v zadevah, ki jih obravnava veliki senat in med katere sodi tudi slovenska to\u017eba, sodba sledi mnenju pravobranilca v pribli\u017eno polovici primerov.<\/p>\n
Generalni pravobranilec je tako z dana\u0161njimi sklepnimi predlogi sodi\u0161\u010du predlagal, naj se izre\u010de za nepristojno za preu\u010ditev to\u017ebe, ki jo je vlo\u017eila Slovenija.<\/p>\n
Slovenija namre\u010d Hrva\u0161ki o\u010dita kr\u0161enje na\u010del vladavine prava in lojalnega sodelovanja v EU ter kr\u0161enje uredbe o skupni ribi\u0161ki politiki, schengenskih pravil in direktive glede pomorskega prostorskega na\u010drtovanja. Na slovenski strani izpostavljajo, da pri to\u017ebi ne gre za vpra\u0161anje meje, saj da je to re\u0161eno z arbitra\u017eno razsodbo, ki je dokon\u010dna in pravnomo\u010dna.<\/p>\n
Pikam\u00e4e je opozoril, da je namen to\u017ebe zaradi neizpolnitve obveznosti po 259. \u010dlenu pogodbe o delovanju EU ugotoviti ravnanje dr\u017eave \u010dlanice, ki je v nasprotju s pravom EU, in dose\u010di, da se to ravnanje kon\u010da.<\/p>\n
Mednarodno pravo zavezuje EU v natan\u010dno dolo\u010denih primerih, razmejitev dr\u017eavnega ozemlja pa ne spada na podro\u010dje pristojnosti unije in torej Sodi\u0161\u010da EU, je izpostavil generalni pravobranilec. Ob sklicevanju na sodno prakso Sodi\u0161\u010da EU je opozoril, “da ozemeljsko podro\u010dje uporabe pogodb ustreza objektivnemu podatku, ki ga vnaprej dolo\u010dijo dr\u017eave \u010dlanice in ki ga mora unija upo\u0161tevati”.<\/p>\n
Najprej bi bilo treba po njegovem mnenju preu\u010diti razmerje med arbitra\u017enim sporazumom, arbitra\u017eno razsodbo ter pravom EU in preveriti, ali sporazum in razsodba unijo zavezujeta. Kot je v zvezi s tem razmerjem ugotovil sam, “to ne spada od nobenega od navedenih primerov, v katerih mednarodno pravo zavezuje unijo”.<\/p>\n
EU namre\u010d “zavezujejo mednarodne konvencije, ki jih je sklenila na podlagi dolo\u010db pogodb, mednarodne konvencije, za katere je prevzela pristojnosti, ki so jih prej izvajale dr\u017eave \u010dlanice, in obi\u010dajna pravila mednarodnega prava, kadar izvaja svoje pristojnosti”. “Mednarodne konvencije, ki s temi primeri niso zajete, niso akti unije niti unije ne zavezujejo,” je poudaril v povzetku mnenja, ki je objavljeno na spletnih straneh sodi\u0161\u010da.<\/p>\n
V skladu s tem je Pikam\u00e4e glede o\u010ditka kr\u0161itve vrednot pravne dr\u017eave in na\u010dela lojalnega sodelovanja menil, da sta ti problematiki “le akcesorni v razmerju do vpra\u0161anja dolo\u010ditve meje med zadevnima dr\u017eavama \u010dlanicama na kopnem in na morju ter da Sodi\u0161\u010de EU zato ni pristojno za odlo\u010danje o teh o\u010ditkih”.<\/p>\n
V skladu s sodno prakso sodi\u0161\u010da je na\u010delo lojalnega sodelovanja samostojna podlaga za obveznosti v primerih, v katerih EU pogodbenica me\u0161anega sporazuma, ali v primeru izvajanja obveznosti, ki izhajajo iz pogodb EU. “O\u010ditano ravnanje pa ni zajeto z nobenim od teh dveh primerov,” meni generalni pravobranilec.<\/p>\n
Glede o\u010ditkov neizpolnjevanja obveznosti iz skupne ribi\u0161ke politike, nadzora meja in pomorskega prostorskega na\u010drtovanja je generalni pravobranilec ugotovil, “da se Slovenija opira na premiso, da je bila meja dolo\u010dena z arbitra\u017eno razsodbo (…) vendar ta razsodba v odnosih med dr\u017eavama \u010dlanicama ni bila izvr\u0161ena”. Na podlagi tega Pikam\u00e4e sklepa, da “z vidika prava EU meja med tema dr\u017eavama \u010dlanicama ni bila dolo\u010dena”.<\/p>\n
Generalni pravobranilec je iz tega izpeljal, “da \u017eeli tako Slovenija implicitno dose\u010di izvr\u0161itev arbitra\u017ene razsodbe, kar ne spada na podro\u010dje pristojnosti EU”. Iz tega je zaklju\u010dil, “da so domnevne kr\u0161itve prava EU akcesorne v razmerju do vpra\u0161anja dolo\u010ditve meje med Hrva\u0161ko in Slovenijo, taka dolo\u010ditev pa po svojem bistvu pomeni vpra\u0161anje mednarodnega javnega prava, za katero Sodi\u0161\u010de EU ni pristojno”, \u0161e pi\u0161e v sporo\u010dilu za javnost, ki je objavljeno na spletnih straneh Sodi\u0161\u010da EU.<\/p>\n
Sodi\u0161\u010de EU je v tem sporo\u010dilu tudi posebej izpostavilo, da sklepni predlogi generalnega pravobranilca za sodi\u0161\u010de niso zavezujo\u010di. “Naloga generalnih pravobranilcev je, da sodi\u0161\u010du popolnoma neodvisno predlagajo pravno re\u0161itev zadeve, ki jo obravnavajo,” pojasnjujejo.<\/p>\n
Zdaj bodo o dopustnosti slovenske to\u017ebe proti Hrva\u0161ki zaradi kr\u0161enja evropskega pravnega reda kot posledice nespo\u0161tovanja arbitra\u017ene razsodbe za\u010deli razsojati sodniki. Sodba bo, kot so zapisali, “razgla\u0161ena pozneje”. To se sicer pri\u010dakuje \u017ee v nekaj mesecih, neuradno v prvem \u010detrtletju prihodnjega leta.<\/p>\n
\u010ce bo sodi\u0161\u010de potrdilo mnenje pravobranilca in torej ugotovilo, da za primer ni pristojno, se bo postopek s tem kon\u010dal. \u010ce pa se bodo sodniki odlo\u010dili, da je to\u017eba dopustna ali delno dopustna, pa bo sledila obravnava o vsebini ter nato \u0161e drugo mnenje pravobranilca in druga sodba.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Generalni pravobranilec Priit Pikam\u00e4e je pri preu\u010ditvi slovenske to\u017ebe proti Hrva\u0161ki glede arbitra\u017ee presodil, da Sodi\u0161\u010de EU ni pristojno za odlo\u010danje o mednarodnem mejnem sporu, ki ne sodi v pravo unije. O\u010ditane kr\u0161itve so “akcesorne v razmerju do vpra\u0161anja dolo\u010ditve meje med dr\u017eavama, ki spada pod mednarodno javno pravo”, je zapisal.<\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":340397,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[5681,4548,1810,1595],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n