Evropski komisar za humanitarno pomo\u010d in krizno upravljanje je v okviru svojega prvega delovnega obiska v kateri izmed \u010dlanic EU v Ljubljani sodeloval tudi na okrogli mizi z naslovom EU in krizno upravljanje: med globalnimi izzivi in doma\u010dimi re\u0161itvami, ki so jo pripravili predstavni\u0161tvo Evropske komisije v Sloveniji v sodelovanju s Slovensko tiskovno agencijo (STA) in Evroatlantskim svetom Slovenije.<\/p>\n
Lenar\u010di\u010d je orisal delokrog svojega resorja, ki sloni na dveh stebrih – na zagotavljanju humanitarne pomo\u010di in upravljanju mehanizma civilne za\u0161\u010dite. Njegov cilj je, da bi bila EU po petih letih, ko bo zaklju\u010deval mandat, predvsem bolj sposobna zagotavljati hitro in u\u010dinkovito humanitarno pomo\u010d ljudem, ki jo potrebujejo.<\/p>\n
“Hkrati si \u017eelim, da bi bilo takih potreb po pomo\u010di manj. Vendar se zavedam, da je to morda pobo\u017ena \u017eelja,” je dejal komisar. Spri\u010do podnebnih sprememb, ki prina\u0161ajo predvsem ve\u010djo intenzivnost in pogostost naravnih nesre\u010d, bo teh potreb verjetno ve\u010d, bo pa sku\u0161al dose\u010di, da bo EU bolje pripravljena nanje.<\/p>\n
“Brez ukrepanja pa bodo posledice teh pojavov neobvladljive,” je opozoril komisar. V tem smislu namerava dejavno podpirati ambicijo nove predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, da bo komisija “bolj geopoliti\u010dna” – znotraj bolj povezana in bolj ambiciozna v svetu. “Kar je v skupnem interesu EU, je obi\u010dajno tudi v interesu Slovenije,” je prepri\u010dan Lenar\u010di\u010d, ki je resor prevzel s 1. decembrom.<\/p>\n
Da bo dosegel bolj\u0161o pripravljenost EU na tem podro\u010dju, bo imel njegov resor v naslednji finan\u010dni perspektivi na voljo enajst milijard evrov, od tega 1,4 milijarde za zagotavljanje mehanizma civilne za\u0161\u010dite. V resorju ima okoli 900 zaposlenih, ki delujejo tudi v 40 dr\u017eavah po svetu, kjer EU zagotavlja humanitarno pomo\u010d.<\/p>\n
Humanitarna pomo\u010d je v prvi vrsti namenjena ljudem, ki se znajdejo v kriznih razmerah, in sicer zunaj EU. Unija je najve\u010dja donatorka tako humanitarne kot tudi razvojne pomo\u010di. Vendar pa to ne sme biti mehanizem za upravljanje npr. z migracijami, je opozoril Lenar\u010di\u010d. “Kdor potrebuje pomo\u010d, jo mora dobiti,” je poudaril.<\/p>\n
Vendarle pa je zagotavljanje humanitarne pomo\u010di povezano s problemom migracij. Pogoste humanitarne krize namre\u010d pospe\u0161ujejo migracije, hitra in u\u010dinkovita humanitarna pomo\u010d pa tovrstne pritiske zmanj\u0161uje, je prepri\u010dan komisar. To podro\u010dje je sicer v pristojnosti njegovih drugih komisarskih kolegov, s katerimi pa sodelovanje dobro poteka, je pojasnil.<\/p>\n
Pohvalil je \u0161e Slovenijo kot “humanitarno velesilo”; glede na prebivalca je Slovenija v samem vrhu pri zbiranju humanitarne pomo\u010di. Enako pri zagotavljanju civilne za\u0161\u010dite, kjer je v samem vrhu po \u0161tevilu prostovoljnih gasilcev glede na prebivalca. Skromnost zaradi majhnosti zato ni potrebna, je \u0161e dejal Lenar\u010di\u010d.<\/p>\n
Na okrogli mizi so sicer razpravljali o \u0161tevilnih vidikih zagotavljanja tako humanitarne pomo\u010di kot izkori\u0161\u010danja evropskega mehanizma civilne za\u0161\u010dite in izku\u0161enj iz razli\u010dnih naravnih in drugih nesre\u010d. Slovenija je recimo ta mehanizem aktivirala leta 2014 ob uni\u010dujo\u010dem \u017eledu. Lenar\u010di\u010d pa je moral \u017ee tretji dan svoje slu\u017ebe odpotovati v Albanijo, ki jo je prizadel ru\u0161ilni potres.<\/p>\n
Predavateljica na Fakulteti za dru\u017ebene vede Jelena Juvan je opozorila, da je mehanizem pomo\u010di ob naravnih in drugih nesre\u010dah \u0161e vedno v pristojnosti \u010dlanic, medtem ko EU nudi predvsem podporno vlogo. Evropski mehanizem civilne za\u0161\u010dite se namre\u010d spro\u017ei le na pro\u0161njo dr\u017eave.<\/p>\n
To sicer ni rezervirano le za \u010dlanice EU, ampak tudi druge dr\u017eave, je ob tem dodal Lenar\u010di\u010d, kot primer pa navedel medicinsko pomo\u010d tihomorski oto\u0161ki dr\u017eavici Samoi ob izbruhu o\u0161pic.<\/p>\n
Slovenski sistem civilne za\u0161\u010dite je sicer dobro postavljen, pripravljeni pa so tudi za sodelovanje na evropski ravni, \u010de se izka\u017ee, da je to potrebno, je zagotovil namestnik direktorja uprave za za\u0161\u010dito in re\u0161evanje Stanislav Lotri\u010d.<\/p>\n
Tatjana Mi\u0161kova z direktorata za multilateralo, razvojno sodelovanje in mednarodno pravo na zunanjem ministrstvu je medtem opisala sodelovanje Slovenije na humanitarnem podro\u010dju, kjer tesno sodeluje z drugimi \u010dlanicami in institucijami EU. Slovenija sodeluje tudi v posebni delovni skupini, ki oblikuje tovrstno politiko na evropski ravni, je poudarila.<\/p>\n
Izpostavila je tudi sodelovanje slovenskih nevladnih organizacij pri zagotavljanju humanitarne pomo\u010di, zlasti ITF Ustanove za krepitev \u010dlovekove varnosti, ki izvaja razminiranje. Prav tako je Mi\u0161kova izpostavila povezovanje slovenskih nevladnih organizacij na evropski ravni na podro\u010dju krepitve prostovoljstva pri humanitarni pomo\u010di.<\/p>\n
Generalna sekretarka Rde\u010dega kri\u017ea Slovenije Cvetka Tomin je sodelovanje z uradnimi dr\u017eavnimi organi in institucijami ozna\u010dila za zgledno, zlasti s civilno za\u0161\u010dito. \u017delijo pa si \u0161e izbolj\u0161ati sodelovanje z zunanjim ministrstvom na podro\u010dju zagotavljanja humanitarne pomo\u010di, npr. migrantom v Bosni in Hercegovini, je dejala Tominova.<\/p>\n
Na okrogli mizi je sodeloval tudi predsednik Gasilske zveze Slovenije Janko Cerkvenik, ki je izpostavil predvsem pomen sodelovanja na mednarodni ravni, kar da s pridom izkori\u0161\u010dajo. V Sloveniji je tudi sede\u017e mednarodne gasilske organizacije CTIF, je spomnil. V tem okviru pa sku\u0161ajo re\u0161evati tudi dolo\u010dene skupne probleme gasilcev, zlasti glede delavskih pravic. Slovenija je tu prevzela pobudo, je dejal.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Evropski komisar Janez Lenar\u010di\u010d je danes ob prvem obisku v domovini izrazil pri\u010dakovanje, da bo EU \u010dez pet let bolj pripravljena na hitro in u\u010dinkovito zagotavljanje humanitarne pomo\u010di, hkrati pa upa, da jo bo \u010dim manj ljudi potrebovalo. \u010ceprav je to ob podnebnih spremembah morda nerealno, a je treba pove\u010dati pripravljenost, je dejal.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":402524,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[14236,1595],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n