Arbitra\u017ena zgodba ne kroji zgolj odnosov med Slovenijo in Hrva\u0161ko, ampak nestabilnost prena\u0161a na celoten Balkan, je za STA menil nekdanji slovenski veleposlanik na Hrva\u0161kem Vojko Volk. Odgovornost pripisuje predvsem Hrva\u0161ki, ki ni sposobna urediti vpra\u0161anja meje z nobeno od sosed.<\/p>\n
V tem smislu je presenetljivo, kak\u0161ne naklonjenosti je dele\u017ena Hrva\u0161ka v Evropski komisiji. Prej\u0161nji predsednik Jean-Claude Juncker je bil junija v Zagrebu “zaljubljen” v Hrva\u0161ko in njenega premierja Andreja Plenkovi\u0107a, njegova naslednica Ursula von der Leyen jo je na obisku v Zagrebu kmalu po izvolitvi postavila celo za zgled.<\/p>\n
To po mnenju Volka pomeni, da Hrva\u0161ka neprimerno bolje komunicira v Bruslju, a je to “la\u017ena novica”. “Hrva\u0161ka je v Bruslju lahko videti kot \u010de\u0161nja na torti, a v resnici to ni. Slovenije, ki spo\u0161tuje mednarodnopravna na\u010dela in tudi sodbe, recimo v primeru Ali\u0161i\u0107, ki je slovenske davkopla\u010devalce stala 400 milijonov evrov, pa nih\u010de no\u010de dati za zgled,” je dejal.<\/p>\n
“Slovenija pa\u010d verjame v mednarodno pravo, Hrva\u0161ka pa razgla\u0161a, da je nad njihovim saborom samo Bog. In \u010de jim mednarodna razsodba ni v\u0161e\u010d, je pa\u010d ne bodo spo\u0161tovali. To ka\u017ee, da je nekaj narobe z na\u0161im sporo\u010danjem,” je dodal Volk.<\/p>\n
Slovenija sku\u0161a arbitra\u017eno razsodbo o meji, ki jo Hrva\u0161ka zavra\u010da kot sporno, uveljaviti s poudarjanjem, da je treba spo\u0161tovati vladavino prava, in vztraja, da s Hrva\u0161ko lahko pogaja zgolj o implementaciji razsodbe.<\/p>\n
V tem smislu slovensko vodstvo odklanja pobude Hrva\u0161ke o obnovitvi dvostranskih pogajanj o meji, se pa v slovenskih vrstah ka\u017eejo razpoke. Predsednik opozicijske SDS Janez Jan\u0161a je \u017ee marca govoril o dvostranskih pogovorih, saj da tudi arbitra\u017ena razsodba, s katero so sicer nezadovoljni, omogo\u010da druga\u010dno dvostransko re\u0161itev.<\/p>\n
Nad tovrstnimi stali\u0161\u010di je zgro\u017een zunanji minister Miro Cerar, ki meni, da Jan\u0161a “paktira s Hrva\u0161ko” v okviru Evropske ljudske stranke in \u0161kodi nacionalnim interesom. Prepri\u010dan je, da Slovenija iz novih pogajanj s Hrva\u0161ko nikakor ne bi mogla dobiti ve\u010d kot z arbitra\u017eno razsodbo, kve\u010djemu manj.<\/p>\n
Cerar je \u0161e opozoril, da bi se lahko kot \u017ee pri sporazumu Drnov\u0161ek-Ra\u010dan zgodilo, da sabor novega sporazuma ne bi ratificiral, Hrva\u0161ka bi poleg tega imela izgovor, da je z vstopom v pogajanja Slovenija odstopila od arbitra\u017ee.<\/p>\n
Volk je opozoril \u0161e, da si Hrva\u0161ka prisvaja polovico Piranskega zaliva in zato deli kazni slovenskim ribi\u010dem. “\u010ce opozicija verjame, da bo sklenila bolj\u0161i sporazum, jim \u017eelim vse najbolj\u0161e. Ampak prej se morajo odpovedati arbitra\u017eni sodbi, kar bodo morali izvesti z dvotretjinsko ve\u010dino v parlamentu ali pa z referendumom,” je dejal.<\/p>\n
Slovenija sku\u0161a pravico dose\u010di na Sodi\u0161\u010du EU s to\u017ebo na podlagi 259. \u010dlena pogodbe o EU, ker da Hrva\u0161ka z neuresni\u010devanjem arbitra\u017ene razsodbe ne spo\u0161tuje vladavine prava, na \u010demer temelji EU, poleg tega onemogo\u010da Sloveniji izvajanje evropskega prava na lastnem ozemlju. Hrva\u0161ka trdi, da spor o meji \u0161e ni re\u0161en, zato Sodi\u0161\u010de EU o tem ni pristojno odlo\u010dati.<\/p>\n
Za Slovenijo je bilo prej\u0161nji teden hladen tu\u0161 mnenje generalnega pravobranilca Sodi\u0161\u010da EU Priita Pikam\u00e4eja. Ta se je postavil na hrva\u0161ko stran in predlagal, da se sodi\u0161\u010de razglasi za nepristojno v zadevi. Arbitra\u017eno razsodbo je zaradi hrva\u0161kega nasprotovanja ozna\u010dil za sporno in ker razsodba ni bila izvr\u0161ena, tudi meja po njegovem mnenju ni dolo\u010dena, Sodi\u0161\u010de EU pa ne more odlo\u010dati.<\/p>\n
Cerar je mnenje ozna\u010dil za pravno \u0161ibko, v vladi pa upajo, da bo veliki senat 15 sodnikov Sodi\u0161\u010da EU na koncu sprejel druga\u010dno odlo\u010ditev.<\/p>\n
Odlo\u010ditev o pristojnosti se pri\u010dakuje v prvih mesecih prihodnjega leta. \u010ce bodo sodniki prisluhnili slovenskim argumentom, se bo nadaljevala vsebinska obravnava. \u010ce bodo sledili argumentom pravobranilca, bo ta zgodba kon\u010dana.<\/p>\n
Sloveniji potem v rokavu ostane le \u0161e adut vklju\u010devanja Hrva\u0161ke v schengen. Junckerjeva komisija je oktobra ocenila, da Zagreb \u017ee izpolnjuje vse tehni\u010dne pogoje za vstop, \u010deprav prav preko nje v Slovenijo prihaja ve\u010dina nezakonitih migrantov.<\/p>\n
Premier Marjan \u0160arec je napovedal, da bo Slovenija ravnala “politi\u010dno”, tako kot je komisija. Hrva\u0161ki premier Plenkovi\u0107 na drugi strani \u017euga, da Slovenija blokade ne bo mogla dolgo vzdr\u017eevati.<\/p>\n
Volk vendarle svetuje mirne \u017eivce. “Ali mora samo nas skrbeti, kako bomo gladili odnose s Hrva\u0161ko, ali bi tudi Hrva\u0161ko lahko kdaj skrbelo, da bo uredila odnose s Slovenijo,” se je vpra\u0161al. Slovenija mora zgolj vztrajati glede implementacije arbitra\u017ene odlo\u010dbe, je prepri\u010dan diplomat.<\/p>\n
Sicer pa je letos aprila na dan pri\u0161lo, da je za prisluhe, ki so privedli do celotnega zapleta z arbitra\u017eo, odgovoren hrva\u0161ki obve\u0161\u010devalec Mehanik Davor oz. Davor Frani\u0107.<\/p>\n
Komisija dr\u017eavnega zbora za nadzor nad obve\u0161\u010devalnimi in varnostnimi slu\u017ebami (Knovs) pa je nato preiskovala, kaj je \u0161lo narobe v celotni prislu\u0161kovalni aferi leta 2015.<\/p>\n
Knovs je odgovornost pripisal predvsem tedanji slovenski agentki Simoni Drenik, \u010de\u0161 da ni upo\u0161tevala zakona o varovanju tajnih podatkov in se je v nedovoljeno komunikacijo z arbitrom Jernejem Sekolcem podala na lastno pest.<\/p>\n
Arbitra\u017ea pa ni edini spor med dr\u017eavama. Na Sodi\u0161\u010du EU poteka tudi slovenska to\u017eba zaradi terana, na Evropskem sodi\u0161\u010du za \u010dlovekove pravice v Strasbourgu pa Slovenija i\u0161\u010de pravico glede terjatev Ljubljanske banke do hrva\u0161kih podjetij. Zahtevek Slovenije zna\u0161a skoraj 430 milijonov evrov, Hrva\u0161ka pa tudi tu oporeka pristojnosti sodi\u0161\u010da odlo\u010dati o zadevi. Omeniti velja \u0161e zaplete glede Agrokorja in prenosa lastni\u0161tva Mercatorja na novo skupino Fortenova.<\/p>\n
A vsi ti spori o\u010ditno ne vplivajo veliko na realno sodelovanje med dr\u017eavama. “Gospodarska menjava se je po vstopu Hrva\u0161ke v EU podvojila na pet milijard evrov,” je spomnil Volk.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Sodne bitke so \u017ee v teku, pri \u010demer je Slovenija prej\u0161nji teden do\u017eivela hladen tu\u0161, ki sicer (\u0161e) ni odlo\u010dilen. Za razliko od Hrva\u0161ke je vse bolj izrazita tudi neenotnost v slovenski politiki.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":352986,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[5681,1810,1595],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n