Potem ko je bil za\u010detek aktualne smu\u010darske sezone decembra lani razmeroma obetaven, pa so nato vi\u0161je temperature in de\u017eevje pred bo\u017ei\u010dno-novoletnimi prazniki, ki predstavljajo prvi vrhunec smu\u010darske sezone, pobrali skoraj ves z zasne\u017eevanjem pridelan sneg in tudi naravnega, kjer so ga imeli.<\/p>\n
\u017di\u010dni\u010darji so \u017ee takrat ocenili, da gre za naravno katastrofo in na razmere \u0161e pred prazniki opozorili ministrstvo za gospodarstvo. Praznike so nato vsaj tisti \u017ei\u010dni\u010darji, ki so imeli za to pogoje, izpeljali s ponovnim intenzivnim zasne\u017eevanjem vsaj dela proga, s \u010dimer nadaljujejo tudi v januarju, saj razen na Kaninu, drugje ve\u010djih po\u0161iljk naravnega snega doslej ni bilo.<\/p>\n
Predstavniki gospodarskega ministrstva in ministrstva za infrastrukturo so nato \u017ei\u010dni\u010darjem prisluhnili na sestanku 9. januarja. Kot je za STA povedala predsednica Zdru\u017eenja slovenskih \u017ei\u010dni\u010darjev in direktorica Hotela Cerkno Manuela Bo\u017ei\u010d Badali\u010d, so se dogovorili, da bodo \u017ei\u010dni\u010darji do konca januarja za gospodarsko ministrstvo pripravili natan\u010dnej\u0161e podatke o \u0161kodi, nato pa ra\u010dunajo na nadaljnje pogovore.<\/p>\n
\u017de zdaj pa je znano, da so v decembru slovenski \u017ei\u010dni\u010darji prodali za polovico manj smu\u010darskih kart, kar predstavlja 1,7 milijona evrov izpada, izpad pa je tudi na gostinskem delu.<\/p>\n
“To je tak\u0161en izpad prihodkov, da ga ne bomo mogli nadoknaditi tekom sezone. Dr\u017eave ne bi prosili za pomo\u010d, \u010de bi bila sezona pribli\u017eno normalna. Vztrajamo, da je to naravna katastrofa, saj ni od nas odvisno, ampak od vremena,” je izpostavila predsednica zdru\u017eenja \u017ei\u010dni\u010darjev in potegnila vzporednice, ko dr\u017eava pomaga v primeru, da ujme prizadenejo kmetijstvo in gozdarstvo.<\/p>\n
Spomnila je tudi na nedavno nazaj pripravljen posnetek stanja o ureditvi \u017ei\u010dni\u010darstva v Sloveniji in drugih dr\u017eavah EU. \u0160tudija je pokazala, da druge dr\u017eave na razli\u010dne na\u010dine financirajo obratovanje \u017ei\u010dni\u0161kih naprav, slovenski \u017ei\u010dni\u010darji pa v zadnjih desetih letih od dr\u017eave niso dobili niti evra, je dejala predsednica zdru\u017eenja.<\/p>\n
Na gospodarskem ministrstvu pravijo, da nastalo situacijo \u017ei\u010dni\u010darjev razumejo in da se trudijo pomagati, zato tudi preverjajo mo\u017enosti z ostalim resorji.<\/p>\n
Ministrstvo samo v veljavnem prora\u010dunu nima nepovratnih sredstev za ta namen, so pa prek SID banke na voljo povratna sredstva, namenjena nalo\u017ebam, na voljo so mikrokrediti Slovenskega podjetni\u0161kega sklada in razpisi, na katerih lahko tudi \u017ei\u010dni\u010darji pridobijo sredstva za celoletne turisti\u010dne produkte, so za STA navedli na gospodarskem ministrstvu. A je Bo\u017ei\u010d Badali\u010deva \u017ee na sestanku z ministrstvom v zvezi s tem poudarila, da krediti niso re\u0161itev.<\/p>\n
\u017di\u010dni\u010darji vztrajajo tudi, da se \u017ei\u010dnice v okviru na\u010drtovanih sprememb zakona o \u017ei\u010dni\u0161kih napravah za prevoz oseb, ki jih pripravljajo na ministrstvu za infrastrukturo, uvrstijo v javno infrastrukturo. S tem bi \u017ei\u010dni\u010darji imeli mo\u017enost dolo\u010denega sofinanciranja stro\u0161kov, ki nastanejo z vzdr\u017eevanjem teh naprav, s katerimi letno po podatkih predsednice zdru\u017eenja prepeljejo 15 milijonov potnikov.<\/p>\n
V zvezi s tem pa so z ministrstva za infrastrukturo za STA pojasnili, da \u017ei\u010dni\u0161ke naprave za prevoz oseb so javna infrastruktura za prevoz oseb, prevozi z njimi so javni in dostopni vsem pod pogoji, ki jih dolo\u010di upravljavec. Niso pa \u017ei\u010dni\u0161ke naprave za prevoz oseb javna infrastruktura v smislu lastnine, razen nekaterih izjem, kot so denimo vle\u010dnice na Pokljuki, sede\u017enica v Planici, vle\u010dnice na Celjski ko\u010di in v \u010crni na Koro\u0161kem.<\/p>\n
Tako na ministrstvu glede tega, kar zadeva izvajanje javnega prevoza na \u017ei\u010dni\u0161kih napravah, pojasnjujejo, da zakon o \u017ei\u010dni\u0161kih napravah za prevoz v 38. \u010dlenu \u017ee dolo\u010da, da se prevozi lahko izvajajo kot lokalna gospodarska javna slu\u017eba. V osnutku novele zakona o \u017ei\u010dni\u0161kih napravah za prevoz oseb pa ministrstvo na\u010drtuje spremembe, ki bodo omogo\u010dile sofinanciranje vzdr\u017eevanja, obratovanja in gradnje \u017ei\u010dni\u0161kih naprav.<\/p>\n
V postopku usklajevanja sprememb zakona je nazadnje pripombe podalo ministrstvo za finance, s katerim so zdaj predvidena nadaljnja usklajevanja.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Slovenski \u017ei\u010dni\u010darji se ob pomanjkanju naravnega snega in zaradi visokih temperatur, ki so decembra pobrale skoraj ves takrat z zasne\u017eevanjem pridelan sneg, soo\u010dajo s precej\u0161njim izpadom prihodka. Razmere ocenjujejo kot naravno katastrofo, na katero nimajo vpliva, in od dr\u017eave pri\u010dakujejo dr\u017eavno pomo\u010d, \u010desar pa dr\u017eava za zdaj ne obljublja.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":272750,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[1595,15580],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n