Poljski predsednik Andrzej Duda, ki je bil \u010dastni pokrovitelj dogodka, je pred slovesnostjo v spremstvu pre\u017eivelih iz Auschwitza zjutraj pred tako imenovanim zidom smrti, kjer so nacisti ustrelili ve\u010d tiso\u010d ljudi, polo\u017eil venec in \u0161el skozi vrata tabori\u0161\u010da z zloglasnim napisom Delo osvobaja (Arbeit macht frei), poro\u010da nem\u0161ka tiskovna agencija dpa.<\/p>\n
Na spominski slovesnosti je Duda pozval k ohranitvi spomina na grozote, ki so se dogajale v tabori\u0161\u010du, da bi tako prepre\u010dili ponovitev zgodovine. V imenu Poljske je ponovil zavezo, da bo ta dr\u017eava negovala spomin in varovala resnico o tem, kaj se je dogajalo v Auschwitzu, ki je danes na ozemlju Poljske. Prisotne na slovesnosti je poljski predsednik pozval, naj se pred poslednjimi pre\u017eivelimi in o\u010dividci obve\u017eejo, da bodo “sporo\u010dilo in opozorilo s tega kraja prenesli v prihodnost”.<\/p>\n
Nem\u0161ki predsednik Frank-Walter Steinmeier je danes poudaril, da umori nacistov v Auschwitzu obvezujejo Nem\u010dijo, da se zoperstavi vsem oblikam novega antisemitizma. Med obiskom nekdanjega nacisti\u010dnega tabori\u0161\u010da je \u0161e dejal, da ne bi smeli govoriti samo o preteklosti, pa\u010d pa jo razumeti tudi kot trajno odgovornost za “obrambo za\u010detkov, tudi v na\u0161i de\u017eeli”.<\/p>\n
“Danes so druga\u010dni \u010dasi, besede so druge, dejanja so druga\u010dna, a v\u010dasih, ko pogledamo na te \u010dase, imamo vtis, da je zlo \u0161e vedno tukaj,” je dejal Steinmeier. Dejal je \u0161e, da je Auschwitz skupek nacionalisti\u010dnega razmi\u0161ljanja, rasnega sovra\u0161tva in nacionalne blaznosti.<\/p>\n
Spominske slovesnosti se je udele\u017eil tudi slovenski predsednik Pahor, ki je tudi polo\u017eil sve\u010do v spomin \u017ertvam k spominski plo\u0161\u010di, ki ima od leta 2008 napis tudi v sloven\u0161\u010dini. Tudi letos so bile v uradni delegaciji nekdanje interniranke Sonja Vr\u0161\u010daj, Elizabeta Kumar Mauri\u010d, Marija Frlan in Lidija Rijavec Sim\u010di\u010d. Ukradene otroke v delegaciji je zastopal Janez De\u017eelak.<\/p>\n
Pahor je v izjavi za medije poudaril, da je “na\u0161a moralna dol\u017enost, da nikoli ne pozabimo in s tem prispevamo k temu, da po mirni poti re\u0161imo vse probleme \u010dlove\u0161tva”.<\/p>\n
“Skupaj z drugimi, miroljubnimi ljudmi povsod po svetu se bomo borili, da takih grozot ne bo nikoli ve\u010d. Nikoli ve\u010d,” je zaklju\u010dil predsednik Pahor.<\/p>\n
Elizabeta Kumar Mavri\u010d je izrazila zado\u0161\u010denje, da spomin na dogodke izpred osemdesetih let ne \u017eivi le v njih, temve\u010d so spomine na najhuj\u0161i zlo\u010din v drugi svetovni vojni prevzeli tudi mladi rodovi.<\/p>\n
Na vpra\u0161anja mladih o tem, kako so tabori\u0161\u010dniki pre\u017eiveli, Sonja Vr\u0161\u010daj odgovarja: “Ker smo imeli tako radi na\u0161o domovino, na\u0161 narod, jezik. Na\u0161e trpljenje je bil del na\u0161e borbe za svobodo. Mladim pravim – imejte radi domovino, tako kot smo jo imeli mi radi. Nikoli nismo rekli, \u010de pridemo domov, ampak, ko pridemo domov.”<\/p>\n
Marija Frlan, ki prav danes praznuje 100 let, je zaklju\u010dila z besedami “mladim v opomin, starej\u0161im v spomin”. Predsednik Pahor ji je v \u010dast visokega jubileja podaril \u0161opek in upodobljeno \u0161tiriperesno deteljico za sre\u010do z besedami: “Toliko ste je dali nam, da si jo tudi vi zaslu\u017eite. Vse najbolj\u0161e, gospa Frlan.”<\/p>\n
\u0160tevilne prireditve ob svetovnem dnevu spomina na holokavst so bile tudi v Sloveniji.<\/p>\n
Predsednik dr\u017eavnega zbora Dejan \u017didan je danes izrazil zaskrbljenost zaradi ponovnega nara\u0161\u010danja surovosti sveta. Dodal je, da kot mednarodna skupnost \u017eal \u0161e vedno nismo zmo\u017eni prepre\u010diti \u0161tevilnih grozot in mno\u017ei\u010dnih zlo\u010dinov, ki se prav danes dogajajo po vsem svetu.<\/p>\n
27. januar se od leta 2006 vsako leto obele\u017euje kot svetovni dan spomina na holokavst. S Poljske je sicer najve\u010d \u017ertev holokavsta; trije milijoni Judov. Skupno je druga svetovna vojna na Poljskem zahtevala okoli \u0161est milijonov smrtnih \u017ertev, kar predstavlja petino predvojnega prebivalstva.<\/p>\n
V tabori\u0161\u010du Auschwitz-Birkenau so nacisti od ustanovitve leta 1940 pobili ve\u010d kot milijon ljudi. Ko so vojaki rde\u010de armade pred 75 leti vstopili v tabori\u0161\u010de, so odkrili 600 trupel zapornikov, ki so jih nacisti ustrelili v zadnjem hipu. Vojaki so lahko re\u0161ili le 7650 bolnih in iz\u010drpanih tabori\u0161\u010dnikov.<\/p>\n
Okoli 58.000 tabori\u0161\u010dnikov so nacisti med umikom odpeljali iz tabori\u0161\u010da in jih poslali na “pohod smrti”, kjer jih je ve\u010dina umrla zaradi mraza ali pod streli stra\u017earjev. Tiste, ki so pohod pre\u017eiveli, so nacisti na odprtih tovornih vagonih poslali v tabori\u0161\u010da v notranjosti Nem\u010dije.<\/p>\n
Poljski znanstveniki na podlagi nem\u0161kih dokumentov in ocen pre\u017eivelih ocenjujejo, da so nacisti v Auschwitz prepeljali 1,1 milijona Judov, 70.000 Poljakov, 20.000 Romov, 15.000 sovjetskih vojnih ujetnikov in ve\u010d tiso\u010d ljudi iz drugih dr\u017eav.<\/p>\n
Iz tedanje Jugoslavije je prvi transport z 22 Slovenci, pripadniki NOB s Prevalj in Gorenjske, v Auschwitz prispel 28. septembra 1941. Najve\u010dji transport iz Slovenije je v Auschwitz prispel 10. avgusta 1942 iz Celja, ko so v to zloglasno tabori\u0161\u010de deportirali 333 \u017eensk in 118 mo\u0161kih.<\/p>\n
Iz Slovenije je bilo v tabori\u0161\u010de, ki \u0161e danes velja za najve\u010dje pokopali\u0161\u010de v zgodovini \u010dlove\u0161tva, skupno deportiranih ve\u010d kot 2300 ljudi, umrlo jih je ve\u010d kot 1300.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Na mestu nekdanjega nacisti\u010dnega koncentracijskega tabori\u0161\u010da Auschwitz-Birkenau se je ob 75. obletnici osvoboditve tabori\u0161\u010da zbralo ve\u010d kot 200 tistih, ki so pre\u017eiveli holokavst. Zbrali so se tudi voditelji iz ve\u010d kot 51 dr\u017eav, med njimi slovenski predsednik Borut Pahor z nekdanjimi internirankami. Glavno sporo\u010dilo udele\u017eencev je bilo nikoli ve\u010d.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":414678,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[7697,7744],"source":[4511],"supertag":[6103],"acf":[],"yoast_head":"\n