Viktorijanska zapu\u0161\u010dina, \u010das, ki ga je v Evropi dolo\u010dila kraljica Viktorija (od leta 1837 do njene smrti leta 1901), nam je prinesla Darwinovo teorijo evolucije, neprimerljiv napredek znanosti in in\u017eeniringa, dru\u017ebenega razmi\u0161ljanja in razvoj \u0161tevilnih dru\u017ebenih ved.<\/p>\n
Naklju\u010dno ali ne, povsem zanesljivo je, da je bil povpre\u010den \u010dlovek te starosti bolj inteligenten, kot je danes, vsaj tako ka\u017ee kontroverzna \u0161tudija raziskovalnih skupin s \u0160vedske, Belgije, Nizozemske in Irske.<\/p>\n
\u0160tudija je kontroverzna, ker je navsezadnje te\u017eko dobiti naklju\u010dne vzorce inteligence ljudi iz razli\u010dnih obdobij, pi\u0161e Big Think.<\/p>\n
Kljub temu raziskovalci trdijo, da metaanaliza preprostih reakcijskih \u010dasov, zabele\u017eenih med letoma 1884 in 2004, ka\u017ee na pomemben upad splo\u0161ne inteligence: “1,23 IQ to\u010dk na desetletje ali \u0161tirinajst IQ to\u010dk od viktorijanskih \u010dasov.”<\/p>\n
“\u010ceprav nekateri oporekajo temu, je reakcijski \u010das pravi ukrep za kaj takega, s sorazmerno visoko korelacijo z IQ, zato je to zaskrbljujo\u010da ugotovitev in jo je treba raziskati,” pravi doktor James Thompson, \u010dastni vi\u0161ji predavatelj psihologije na UCL-ju.<\/p>\n
Te ugotovitve nasprotujejo tako imenovanemu Flynnovemu u\u010dinku, ki pravi, da se IQ od druge svetovne vojne vsako desetletje pove\u010da za tri to\u010dke. Flynnov u\u010dinek je veljal ve\u010dino 20. stoletja – vsaka generacija je postala bolj inteligentna, vendar je vse ve\u010d podatkov kazalo na zaskrbljujo\u010d konec tega trenda in preobrat v drugo smer. Zdi se, da je kolektivni koli\u010dnik inteligence po vsem svetu za\u010del upadati.<\/p>\n
Flynnov u\u010dinek je zaznamoval rast IQ v naslednjih 60 do 70 letih, toda upad za pribli\u017eno 7 to\u010dk na generacijo, ki se je za\u010del leta 1975, je ozna\u010dil konec tega trenda.<\/p>\n
Dokazano je, da povpre\u010dni koli\u010dnik inteligence po vsem svetu upada \u017ee od 90. let prej\u0161njega stoletja, vendar biolog Gerald Crabtree iz Stanforda verjame, da \u010dlovekova “intelektualna kondicija upada \u017ee 3000 let in da je relativno enostaven na\u010din \u017eivljenja osvobodil stanje razmi\u0161ljanja skozi pre\u017eivetje.\u201d<\/p>\n
Tako danes ljudje z vso razpolo\u017eljivo higieno, zdravstveno oskrbo, hrano, vodo, \u0161olanjem in vsemi drugimi pogoji postajajo bolj neumni.<\/p>\n
Znanstveniki menijo, da so rezultati sodobnih raziskav navdu\u0161ujo\u010di, a tudi skrb vzbujajo\u010di. Eden od mo\u017enih razlogov za upad IQ je, da mladi vse pogosteje uporabljajo tehnologijo, namesto da bi brali knjige. To pomeni, da konzumiranje medijskih vsebin dejansko pomeni sprejemanje in u\u010denje neumnih in neuporabnih informacij. Poleg tega manj \u010dasa pre\u017eivimo v resni\u010dnem \u010dlove\u0161kem okolju – naravi in ve\u010d med \u0161tirimi stenami, pred ekrani.<\/p>\n
Zato ne presene\u010da, da bi dana\u0161nji povpre\u010dni otrok veliko te\u017eje samostojno pre\u017eivel nekaj dni v gozdu, kot bi na primer to uspelo otroku iz 70-ih let prej\u0161njega stoletja.<\/p>\n
Poleg tega sta znanstvenika Ole Rogeburg in Bernt Bratsberg izvedla novo \u0161tudijo, v kateri sta analizirala rezultate ve\u010d kot 730.000 mo\u0161kih. \u010ce primerjajo rezultate mo\u0161kih in njihovih o\u010detov, ko so bili isto stari, so ugotovili, da imajo mo\u0161ki ni\u017eji IQ v primerjavi z njihovimi o\u010deti.<\/p>\n
Obstajajo teorije, kako ljudje v povpre\u010dju postajajo bolj neumni, ker se tisti z ni\u017ejim inteligen\u010dnim koli\u010dnikom bolj “razmo\u017eujejo” ali imajo ve\u010d otrok, kar posledi\u010dno vpliva na genetske predispozicije za inteligenco prihodnjih generacij. Mogo\u010de vpliva tudi kakovost zraka, prehrana in drugi okoljski dejavniki, toda dejstva, da je sodobno \u017eivljenje omogo\u010dilo ljudem, da manj razmi\u0161ljajo, in to zagotovo vpliva na inteligenco, ne moremo prezreti, pi\u0161e 24.sata.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Obse\u017ena raziskava ka\u017ee na znaten upad splo\u0161ne inteligence ljudi, in sicer 1,23 IQ to\u010dk na desetletje ter kar 14 IQ to\u010dk od viktorijanske dobe. Strokovnjaki ve\u010dinoma krivijo zaslone.<\/p>\n","protected":false},"author":6,"featured_media":415465,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1091],"tags":[1656,6475,15691,15692],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n