\u017de prej\u0161nje raziskave so pokazale, da je zgodnja menopavza – pri 40. letu ali \u0161e prej – v kasnej\u0161ih letih povezana z zdravstvenimi te\u017eavami, kot so kardiovaskularne bolezni in sladkorna bolezen. Najnovej\u0161a \u0161tudija, ki so jo pred kratkim objavili v reviji Human Reproduction, pa je prva, ki je prou\u010dila povezave med nastopom menopavze in pojavom ve\u010d bolezni hkrati – to strokovnjaki imenujejo multimorbidnost ali ve\u010dboleznost.<\/p>\n
Analizirali so ve\u010d kot 5100 \u017eensk, ki so v sklopu avstralske \u0161tudije med letoma 1996 in 2016 na tri leta poro\u010dale, ali so zbolele za kak\u0161no od enajstih bolezni, kot so diabetes, visok krvni tlak, te\u017eave s srcem, kap, artritis, osteoporoza, depresija ali rak dojke. Ve\u010dboleznost so definirali kot dve ali ve\u010d bolezni hkrati.<\/p>\n
Ugotovili so, da je v omenjenih 20 letih ve\u010d kot polovica od 2,3 odstotka \u017eensk, pri katerih se je menopavza pojavila prezgodaj, zbolela za ve\u010d boleznimi. V primerjavi z \u017eenskami, ki so pre\u0161le v menopavzo pri 50. ali 51. letih, je bila verjetnost, da bodo zbolele za ve\u010d boleznimi do 60. leta, \u0161e enkrat ve\u010dja, po 60. letu pa trikrat ve\u010dja.<\/p>\n
Obenem pa so raziskovalci poudarili, da \u0161tudija ne trdi, da je zgodnja menopavza vzrok za multimorbidnost, ampak le da je med njima velika soodvisnost. Izsledki namre\u010d ka\u017eejo, da je kljub vsemu ve\u010dboleznost dokaj pogosta pri \u017eenskah srednjih let in zgodnje starosti, je dejala soavtorica Gita Mishra z avstralske Univerze Queensland.<\/p>\n
Druga \u0161tudija, objavljena januarja v reviji Royal Society Open Science, pa je ugotovila, da zaradi seksa menopavza nastopi kasneje, kot v primeru \u017eensk, ki imajo manj spolnih odnosov. Tako bodo \u017eenske, ki se pribli\u017eujejo menopavzi in imajo pogosto spolne odnose, verjetno prestopile prag menopavze kasneje kot manj spolno aktivne \u017eenske iste starosti.<\/p>\n
V povpre\u010dju je en spolni odnos na teden zmanj\u0161al mo\u017enost prehoda v menopavzo za 28 odstotkov v primerjavi z \u017eenskami, ki so imele spolne odnose enkrat mese\u010dno. Znanstveniki domnevajo, da se razlika v pogostosti spolnih odnosov odra\u017ea v odzivu telesa na evolucijske potrebe.<\/p>\n
Avtorici \u0161tudije Megan Arnot in Ruth Mace z University College London sta zapisali, da \u010de ima \u017eenska, ki se pribli\u017euje srednjim letom, malo spolnih odnosov ali pa jih ima redko, njeno telo ne dobiva telesnih namigov o morebitni nose\u010dnosti, zato preneha ovulirati.<\/p>\n
Po tej teoriji \u017eenska brez ovulacije preusmeri energijo v morebitne potomce ali sorodnike. Znano je, da po menopavzi orka, ki je poleg \u010dloveka in \u0161e par kitov edini sesalec, ki pozna menopavzo, skrbi za svoje vnuke, kar znanstveniki imenujejo “u\u010dinek stare mame” in domnevajo, da ima dolo\u010deno evolucijsko funkcijo.<\/p>\n
Sicer pa so \u017ee druge \u0161tudije potrdile, da so med razli\u010dnimi kulturami precej\u0161nje razlike, pri kateri starosti nastopi naravna menopavza, in le polovico dejavnikov, ki ji botrujejo, lahko pripi\u0161emo genetiki.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
\u017denske, pri katerih se pojavi zgodnja menopavza, so trikrat bolj dovzetne, da po 60. letu starosti zbolijo za ve\u010d kroni\u010dnimi boleznimi hkrati, kot \u017eenske, ki so pri\u0161le v menopavzo \u0161ele po 50. letu. Druga \u0161tudija pa ugotavlja, da spolno bolj aktivne \u017eenske lahko zamaknejo prehod v menopavzo, je poro\u010dala francoska agencija AFP.<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":415776,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1092],"tags":[12426],"source":[2618,1364,1334],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n