Do preseganja mejnih vrednosti v Celju prihaja predvsem pozimi, ko se ostalim virom onesna\u017eenja pridru\u017eijo kuri\u0161\u010da za ogrevanje. Kot so za STA povedali na ob\u010dini, so razlog za preseganje mejnih vrednosti tudi meteorolo\u0161ki pogoji, saj Celje le\u017ei v kotlini, za katero so v zimskem \u010dasu zna\u010dilne tudi temperaturne inverzije.<\/p>\n
Leta 2018 je bilo v Celju dni, ko so bile dnevne vrednosti delcev PM 10 v zraku nad mejno vrednostjo, skupaj 35. V letu 2017 je bilo takih dni 49, leta 2016 52, leta 2015 pa kar 70 dni, tako da meritve ka\u017eejo trend upadanja.<\/p>\n
Po oceni celjske ob\u010dine bo zrak v mestu zagotovo \u010distej\u0161i, ko bodo uresni\u010deni vsi na\u010drtovani projekti trajnostne mobilnosti in ko bo dr\u017eava zgradila obvoznico. Tranzitni promet gre namre\u010d \u0161e vedno skozi mesto, kar je nedopustno, opozarjajo na ob\u010dini.<\/p>\n
\u010cistej\u0161i zrak v mestu ob\u010dina zagotavlja s \u0161irjenjem plinovodnega omre\u017eja in sistema daljinskega ogrevanja, energetsko obnovo javnih zgradb in ukrepi trajnostne mobilnosti, ki jim namenjajo veliko pozornosti. Jeseni 2018 so tako uvedli javni sistem izposoje koles KolesCE, ki ga bodo letos \u0161e raz\u0161irili.<\/p>\n
Kupili so tudi deset mestnih avtobusov na stisnjen zemeljski plin in zgradili sodobno polnilnico. Na obrobju mesta gradijo vozli\u0161\u010de P&R, ki ga bodo namenu predali do za\u010detka poletja, sodelujejo tudi v dr\u017eavnem projektu izgradnje regijskih kolesarskih poti in se pripravljajo na izgradnjo ve\u010d kot 20 kilometrov novih kolesarskih stez v Celju in okolici. Name\u0161\u010dajo tudi polnilnice za elektri\u010dne avtomobile in skrbijo za ozelenitev okolja.<\/p>\n
K izbolj\u0161anju kakovosti zraka v Celju prispevajo tudi s podeljevanjem ob\u010dinskih subvencij za zamenjavo zastarelih kurilnih naprav s sodobnimi plinskimi kondenzacijskimi kotli in ob\u010dinskih subvencij za zamenjavo zastarelih toplotnih postaj v stanovanjskih in javnih objektih, ki so priklju\u010deni na daljinsko ogrevanje. Od Eko sklada pa je celjska ob\u010dina za nalo\u017ebe, ki zmanj\u0161ujejo onesna\u017eevanja zraka, lani prejela 2,2 milijona evrov.<\/p>\n
Po podatkih okoljske agencije sta med ve\u010djimi onesna\u017eevalci zraka v Celju furnirnica Merkscha in Cinkarna Celje. V furnirnici so za STA povedali, da so v zadnjih 20 letih tehnolo\u0161ko povsem prenovili in nadgradili proizvodnjo furnirja ter uredili izpuste v okolje pod dovoljenimi mejami.<\/p>\n
Lik Savinja, kot se je furnirnica imenovala v preteklosti, je imela kurilno napravo iz leta 1974, ki je v zrak letno izpustila skoraj 84 ton prahu. Napravo so leta 1999 sanirali in vgradili elektrofilter, da je zadostila mejni vrednosti izpustov 150 miligramov na kubi\u010dni meter. S tem se je letni izpust praha zmanj\u0161al na 22 ton.<\/p>\n
Kot so \u0161e dodali v furnirnici, so investirali tudi v novo elektrarno na lesno biomaso, ki je za\u010dela obratovati leta 2007. S tem se je podvojila proizvodnja pare, izpust praha pa se je zmanj\u0161al pod zakonsko zahtevo 50 miligramov na kubi\u010dni meter. V zrak letno izpustijo povpre\u010dno 13 ton prahu.<\/p>\n
Kot so zatrdili, furnirnica Merkscha ne glede na letni \u010das proizvede enako koli\u010dino energije iz obnovljivih virov, kamor spada biomasa. “Zmotno je mi\u0161ljenje, da pozimi kurimo ve\u010d in smo zato eden izmed ve\u010djih virov onesna\u017eevanja v zimskem obdobju. V omre\u017eje daljinskega ogrevanja po\u0161iljamo energijo iz kotlovnice na biomaso ter tako ogrevamo del Celja,” so \u0161e pojasnili v furnirnici.<\/p>\n
Lesno biomaso kupujejo od doma\u010dih dobaviteljev, ki je ve\u010dinoma pridobljena iz slovenskih gozdov. V distribucijsko elektri\u010dno omre\u017eje tako furnirnica daje \u010disto energijo, ki jo pridobiva iz lesne biomase in iz son\u010dnih elektrarn, ki jih imajo name\u0161\u010dene po strehah dru\u017ebe, so zatrdili.<\/p>\n
Po navedbah Cinkarne Celje so v zadnjih letih z investicijskimi in organizacijskimi ukrepi tudi v cinkarni dosegli zmanj\u0161anje emisij v zrak in s tem prispevali k bolj\u0161emu zraku v Celju. V zadnjih letih so si za cilj zadali zmanj\u0161anje emisij prahu, medtem ko so glavnino ukrepov za zmanj\u0161evanje emisij \u017eveplovega dioksida in njegovih spojin na tehni\u010dno dosegljiv minimum izvedli \u017ee do leta 2006.<\/p>\n
Med drugim so tako nadgradili ali zamenjali \u010distilne naprave, tako da so skladne z najbolj\u0161o razpolo\u017eljivo tehniko in imajo ve\u010djo u\u010dinkovitostjo \u010di\u0161\u010denja, na ve\u010djih virih so namestili merilnike za trajno spremljanje delovanja \u010distilne naprave in merjenja emisijskih koncentracij. Prav tako so postavili stro\u017eje mejne vrednosti za emisije prahu kot predvideva zakonodaja in kot jih predpisuje okoljevarstveno dovoljenje. Izvedli so tudi ukrepe za zmanj\u0161evanje razpr\u0161enih emisij.<\/p>\n
“Gre za izvedbo ukrepov, ki pove\u010dujejo tesnost naprav, zapiranje skladi\u0161\u010d s sipkimi materiali, vla\u017eenje pra\u0161nih materialov, ki so skladi\u0161\u010deni na prostem v poletnem obdobju, zmanj\u0161evanje poti padanja pri pretovarjanju sipkih snovi. Z vsemi ukrepi nam je uspelo od leta 2008 zmanj\u0161ati emisijo prahu za 69 odstotkov,” so \u0161e navedli v cinkarni.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
V Celju je bila lani koncentracija delcev PM 10 na merilnem mestu ob Mariborski cesti prese\u017eena kar 43-krat. To je tudi edina lokacija v Sloveniji, kjer so bile lani mejne dnevne vrednosti prese\u017eene ve\u010d kot dovoljenih 35-krat v letu. Na ob\u010dini menijo, da se bo zrak izbolj\u0161al, ko bodo uresni\u010deni na\u010drtovani projekti in ko bo zgrajena obvoznica.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":378804,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[5004,6915,1595],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n