“Preu\u010dili smo, kako \u010dista je na\u0161a voda, kako razpolo\u017eljiva je in koliko let se jo lahko uporablja v gospodarske namene. Zdaj pravimo svetu: Imamo velike koli\u010dine naj\u010distej\u0161e vode in ponujamo vam, da uporabljate te vire,” je v pogovoru za nem\u0161ki \u010dasnik Tagesspiegel povedal Svane. Doslej so po njegovih besedah podelili devet od 16 licenc za izvoz vode, kolikor so jih zaenkrat razpisali.<\/p>\n
Grenlandija je sicer del Danske, a ima samoupravo. Je pa od Danske mo\u010dno gospodarsko odvisna. “Ljudje na Grenlandiji \u017eelijo biti gospodarsko neodvisni in mi sledimo tej usmeritvi,” je povedal Svane.<\/p>\n
Minister se zaveda, da podnebne spremembe prispevajo k taljenju ledu, vendar pa se zaradi njih pove\u010duje tudi pomanjkanje vode po svetu. Ogromno staljene vode je na Grenlandiji \u017ee ve\u010d tiso\u010d let, vendar pa so se \u0161ele zdaj za\u010deli zavedati, da lahko iz tega naredijo “tr\u017eni produkt”. “To je voda, ki bi pri nas druga\u010de odtekla neuporabljena,” je povedal.<\/p>\n
Grenlandija je obmo\u010dje, ki mo\u010dno ob\u010duti podnebne spremembe. Arktika se segreva dvakrat hitreje kot preostali svet. Med letoma 2012 in 2017 se je po navedbah znanstvenikov na leto stalilo 239 milijard ton ledenega pla\u0161\u010da Grenlandije, navaja nem\u0161ka tiskovna agencija dpa.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Grenlandija se je odlo\u010dila, da bo vodo, ki nastaja pri taljenju ledu, za\u010dela izva\u017eati, je povedal grenlandski minister za energetiko Jess Svane. Prodajati jo \u017eeli podjetjem.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":404389,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[6445,7331],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n