Glede na ve\u010d kot 40 strokovnjakov niti ena dr\u017eava na svetu ne stori dovolj, da bi za\u0161\u010ditila prihodnjo generacijo pred vplivi izpustov ogljikovega dioksida, uni\u010denjem narave ter visokokalori\u010dno in predelano hrano, poro\u010da francoska tiskovna agencija AFP.<\/p>\n
Prekomerni izpusti ogro\u017eajo prihodnost vseh otrok in predstavljajo dodatno gro\u017enjo za njihovo zdravje. Prekomerni izpusti so eden od klju\u010dnih vzrokov podnebnih sprememb, te pa vplivajo med drugim na vro\u010dinske valove in \u0161irjenje tropskih bolezni. Poro\u010dilo, ki sta ga naro\u010dila Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in Sklad ZN za otroke (Unicef), opozarja \u0161e na gro\u017enje, ki otrokom predstavlja \u0161kodljivo ogla\u0161evanje nezdrave hrane, alkohola in tobaka.<\/p>\n
“Osrednje sporo\u010dilo je, da niti ena dr\u017eava ne \u0161\u010diti zdravja otrok danes ali za prihodnost,” je opozoril profesor s podro\u010dja mednarodnega zdravja otrok Anthony Costello.<\/p>\n
Pojasnil je, da onesna\u017een zrak resno \u0161koduje otro\u0161kim plju\u010dem in da ni veliko \u010dasa, da se izbolj\u0161a razmere. “Imamo re\u0161itve, nimamo pa politi\u010dnega vodstva, ki bi to uresni\u010dilo,” je dodal.<\/p>\n
Poro\u010dilo, ki so ga objavili v znanstveni reviji The Lancet Medical Journal, je razvrstilo 180 dr\u017eav glede na to, kako zagotavljajo kakovosten razvoj otroka, izobra\u017eevanje in enake mo\u017enosti. Po teh kriterijih so se najslab\u0161e uvrstile manj razvite dr\u017eave, kot sta Srednjeafri\u0161ka republika in \u010cad, bolje pa bogatej\u0161e dr\u017eave, kot sta Norve\u0161ka in Nizozemska. Slovenija se je uvrstila na 25. mesto.<\/p>\n
\u010ce se upo\u0161teva vpliv onesna\u017eenja zraka glede na oglji\u010dni odtis na prebivalca, se lestvica precej obrne. Bolj razvite dr\u017eave dosegajo namre\u010d slab\u0161e rezultate. Slovenija se na primer na tej lestvici uvr\u0161\u010da na 145. mesto. Ve\u010dina dr\u017eav po oceni strokovnjakov ne bo dosegla ciljev glede izpustov do leta 2030, med evropskimi dr\u017eavami bi cilje dosegli le Albanija in Moldavija.<\/p>\n
Glede na oba indeksa nobena dr\u017eava na svetu ne dosega ciljev, ki bi otroku omogo\u010dili zdravo \u017eivljenje in prihodnost.<\/p>\n
“Svetovni odlo\u010devalci pu\u0161\u010dajo na cedilu dana\u0161nje otroke in mladino,” je opozoril generalni direktor WHO Tedros Adhanom Ghebreyesus.<\/p>\n
Okoli 250 milijonom otrok, mlaj\u0161ih od pet let grozi podhranjenost in druge oblike rev\u0161\u010dine. Obenem se je \u0161tevilo predebelih otrok od leta 1975 pove\u010dalo za 11-krat in sedaj zna\u0161a 124 milijonov. Avtorji poro\u010dila so \u0161e pozvali vlade, naj zmanj\u0161ajo oglji\u010dni odtis v skladu s pari\u0161kim sporazumom.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Svet ne stori dovolj, da bi za\u0161\u010ditil otroke pred nevarnostmi, ki jih predstavljajo podnebne spremembe in slaba prehrana, pi\u0161e v novem poro\u010dilu Zdru\u017eenih narodov, ki so ga objavili danes. V poro\u010dilu Prihodnost otrok sveta so \u0161e opozorili, da je zdravje vsakega otroka neposredno ogro\u017eeno.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":401148,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[14028,15777,4317,5064],"source":[4511],"supertag":[6103],"acf":[],"yoast_head":"\n